Interni dokumenti Foxconna, ki jih je pridobila delavska organizacija China Labour Watch, in jih je preučil tudi Guardian, razkrivajo nadurno in nočno delo dijakov, ki jim je bilo zagroženo, da bo njihova študijska prihodnost ogrožena, če navodil ne bodo izpolnili.
17-letna dijakinja računalništva je raziskovalcem povedala, da njeno delo nima veze z njenim študijem. Dijaki, ki jih najema Foxconn prek šol, so uradno označeni za pripravnike. Njena naloga je bila, da je dnevno na 3000 naprav nalepila zaščitno folijo. Dijakom naj bi učitelji najprej povedali, da bodo delali 8 ur na dan, 5 dni na teden. Realnost v tovarni je bila 10 ur na dan, 6 dni na teden, je opisala dijakinja. Odgovor na njeno pritožbo je bil, da če ne bo oddelala zahtevanega, lahko to vpliva na njeno maturo in možnosti za štipendijo. "Nisem imela izbire, kot da zadržim," je opisala vroče in neprijetno delovno okolje.
Ponavaljajoče se kršitve delavskih pravic
Foxconn zaposluje, po poročanju britanskega časopisa, okoli 1000 mladih med 16. in 18. letom. Delo mladoletnih je po kitajski zakonodaji dovoljeno od 16. leta dalje, prepovedano pa je, da bi delali ponoči ali nadure. Oboje se je dogajalo. Foxconn je kršitve pripisal "preslabemu nadzoru lokalnih delovodij v preteklosti", zatrdil, da so podvojili število nadzorov in da se nezakonite prakse ne bodo nadaljevale. Obljubili so tudi, da bodo zaposlili več rednih delavcev in preverili višino plač.
Amazon vodi najbogatejši Zemljan Jeff Bezos in leta 2017 so s Foxconnom sklenili dogovor, da poveča proizvodnjo njihovih naprav za pametni dom Alexa in bralnikov Kindle. To naj bi pomenilo zaposlitev več tisoč novih delavcev. A že lani je britanski časopis The Observer razkril, da je Foxconn najemal nezakonito veliko število agencijskih delavcev, saj niso uspeli pridobiti dovolj redno zaposlenih. Amazon se je na zadnja razkritja odzval, da multinacionalka "ne bo tolerirala kršitev njihovega kodeksa za dobavitelje". Nadzor naj bi izvajali redno, tudi z zunanjimi podjetji. "Obtožbe preiskujemo urgentno in iščemo rešitve z vodstvom Foxconna," so pojasnili. Foxconn je zloglasna tovarna, ki je postala svetovno razpoznavna, saj je več delavcev, ki so tudi bivali na njenem območju, iz obupa zaradi nemogočih delovnih razmer, storili samomor. Podjetje, kjer proizvajajo tudi aparate Appla, se je na to pred leti sprva odzvalo z namestitvijo mrež pod okna blokov.
Cenejši in pod nadzorom učiteljev
Foxconn je dijake plačeval 2,08 evra na uro z vsemi dodatki – osnovno plačilo je bilo 1,27 evra na uro. Urna postavka redno zaposlenih delavcev je 2,54 evra. Foxconn šolam plača mesečno 67,9 evra za vsakega dijaka, ki jim ga priskrbijo, dijake pa nadzirajo pri delu tudi njihovi učitelji. Zapisnik iz sestanka Foxconna priča, da brez dijakov podjetje ne bi izpolnilo produkcijskih zavez, hkrati pa so ugotavljali, da so dijaki cenejši kot agencijski delavci. Na sestanku so sklenili, naj učitelji oddajo pismo o prenehanju dela za dijake, ki nočejo delati dodatnih ur.
Raziskovalec in direktor organizacije China Labour Watch Li Qiang je pozval Amazon in Foxconn, naj dovolijo neodvisni nadzor nad delovnimi pogoji: "Samo na ta način se lahko razreši in popravi kršitve delavskih pravic. Najemanje velikega števila agencijskih delavcev in siljenje študentskih delavcev, da opravljajo nadure in nočno delo je nezakonito in Foxconn to ve. A ker se s tem povečajo njihovi dobički, bodo te delavce še naprej najemali."
