Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ponoči izgubila stik z bolnišnico Al Šifa, največjim zdravstvenim kompleksom v Gazi. V luči "grozljivih poročil o ponavljajočih se napadih na bolnišnico" WHO domneva, da njeni kontakti bežijo z območja, ki ga oblegajo izraelske sile. WHO je še enkrat pozvala k prekinitvi ognja.
Generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril na poročila s severa Gaze, kjer naj bi streljali na ljudi, ki bežijo iz bolnišnice.
Po zadnjih informacijah je bolnišnica Al Šifa obkrožena z izraelskimi tanki, več bolnišničnih oddelkov pa je bilo tarča napadov.
Namestnik ministra za zdravje v Gazi Jusef Abu Riš je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da so izraelske sile danes z raketnim napadom povsem uničile dvonadstropno stavbo, kjer je kardiološki oddelek bolnišnice. Napad na bolnišnično poslopje je potrdilo tudi več očividcev.
"WHO ponovno poziva k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja v Gazi, saj bomo le tako lahko rešili življenja in zmanjšali grozljivo raven trpljenja," je na omrežju X zapisal Tedros.
Tiskovni predstavnik izraelske vojske je danes v pogovoru za ameriško televizijo CNN sporočil, da so v pogovorih z vodstvom bolnišnice o evakuaciji bolnikov. Direktor bolnišnice Mohamed Abu Salmija je pred tem za katarsko hišo Al Jazeera zanikal, da bi takšno ponudbo dobil.
Izraelske sile trdijo, da se pripadniki palestinskega oboroženega gibanja Hamas skrivajo v tunelih pod bolnišnico. Kot navaja britanski BBC, pa izraelska vojska zanika očitke, da napadajo zdravstvene ustanove.
Izrael je ob 9. uri po lokalnem času odprl koridorje za evakuacijo civilistov s severa na jug Gaze. Koridorji bodo predvidoma odprti do 16. ure, izraelska vojska pa naj bi v tem času omogočila tudi neposredno evakuacijo iz bolnišnice Al Šifa.
Bolnišnica Al Šifa je že v soboto sporočila, da so zaradi pomanjkanja goriva ustavili vse dejavnosti. Direktor je povedal, da sta doslej zaradi nedelujočih inkubatorjev umrla dva nedonošenčka.
Izrael od napada Hamasa 7. oktobra blokira dobavo goriva v Gazo. Stanje je zaradi tega kritično tudi v več drugih bolnišnicah na severu Gaze, kjer potekajo intenzivni spopadi med izraelsko vojsko in Hamasom, še poroča Al Jazeera.
Gazo prek mejnega prehoda Rafa zapustilo še 800 ljudi
Gazo je danes prek mejnega prehoda z Egiptom zapustilo več kot 800 tujcev in Palestincev z dvojim državljanstvom, je danes sporočil tiskovni predstavnik s palestinske strani prehoda, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Med današnjimi evakuiranimi so državljani 15 različnih držav, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani egiptovski varnostni vir. Egiptovski Rdeči polmesec je navedel, da so med današnjimi evakuiranimi številni Rusi in Ukrajinci. Ta organizacija je sicer poročala o zgolj 500 prehodih meje.
Odkar so mejni prehod pred tednom in pol delno odprli, je palestinsko enklavo zapustilo okoli 2700 ljudi.
Prehod Rafa je bil v petek in soboto zaprt za vse prehode. V skladu z dogovorom mejnega prehoda sicer ne morejo koristiti Palestinci, ki ostajajo ujeti v oblegani enklavi. Edina izjema velja za nekatere ranjence.
Število ubitih v pettedenskih izraelskih napadih na Gazo je medtem preseglo številko 11.100, je po navedbah katarske televizije Al Jazeera sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Ranjenih je bilo 28.000 ljudi.
Izrael Gaze ne bi predal palestinski upravi
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v soboto zavrnil načrt, po katerem bi Gazo po koncu vojaških operacij predali v upravljanje palestinski upravi pod vodstvom predsednika Mahmuda Abasa. Izraelski minister za varnost Itamar Ben-Gvir je po navedbah izraelskih medijev šel še korak dlje in pozval k ponovni zasedbi palestinske enklave.
Netanjahu je v odgovoru na vprašanje o bodočem statusu Gaze zavrnil predlog, ki ga je med drugim javno podprl ameriški državni sekretar Antony Blinken, da bi vodenje enklave zaupali palestinski upravi, ki ima delni nadzor nad zasedenim Zahodnim bregom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To idejo je pogojno podprl tudi Abas. Palestinska uprava v Gazi sicer ni prisotna že 16 let, potem ko so tam na zadnjih palestinskih volitvah leta 2006 izgubili proti Hamasu, čemur je sledila bitka za Gazo, ko je enklava dokončno prešla pod nadzor islamistov.
Netanjahu je svoje stališče upravičil s tem, da Gazo ne sme voditi oblast, ki več kot 30 dni po "masakru" Hamasa na izraelskem ozemlju tega ni obsodila. V vsakem primeru pa bo Gaza ostala pod varnostnim nadzorom izraelskih oboroženih sil, je ponovil predsednik skrajno desne izraelske vlade.
Še korak dlje je šel eden bolj radikalnih ministrov Netanjahujeve vlade Ben-Gvir, ki je prepričan, da bo treba Gazo znova okupirati. "Ko ste prisotni na terenu, imate obveščevalne podatke in nadzor; ste gospodar," ga navaja katarska televizija Al Jazeera.
Izraelska vojska se je iz Gaze povsem umaknila leta 2005, a je ohranila nadzor nad pretokom ljudi in dobrin na območje enklave in z nje.
Izraelski obrambni minister Bejrutu zagrozil z usodo Gaze
Izraelski obrambni minister Joav Galant je v soboto libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah opozoril, da se "igra z ognjem", ko obstreljuje severni Izrael. Prebivalcem Libanona je sporočil, da bi lahko bila, če voditelj Hezbolaha Hasan Nasralah stori napako, "usoda Bejruta enaka usodi Gaze", ki jo izraelske sile napadajo zadnjih pet tednov.
Po Galantovih besedah so se provokacije na severu države spremenile v agresijo. Kot je poudaril, glavnina izraelskih letalskih sil več ni aktivna nad Gazo, zato se lahko aktivirajo severneje, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Ministrove grožnje je ponovil tudi premier Benjamin Netanjahu, ki je omenjeni šiitski organizaciji v Libanonu sporočil, da bi bila vojna z Izraelom njena največja napaka. "Vaš vstop v vojno bo zapečatil usodo Libanona," je še dodal predsednik skrajno desne izraelske vlade.
Od 8. oktobra na območju izraelsko-libanonske meje poteka najsilovitejše medsebojno obstreljevanje od vojne leta 2006.
Nasralah je v soboto razkril, da je Hezbolah proti Izraelu uporabil nove vrste orožja, ter obljubil, da bo ohranil pritisk na južno sosedo.
Hezbolah je bil kot stranka in oboroženo gibanje ustanovljen s pomočjo Irana leta 1985 v odgovor na izraelsko okupacijo južnega Libanona. Nasralah to gibanje vodi od leta 1992.
