"To misijo moramo končati. Teroristi nas ne bodo ustavili, evakuacije se bodo nadaljevale. Ukazal sem, da se pripravijo načrti za napade na lokacije ISIS-K, njihovo lastnino, vodstvo in objekte. Ti teroristi ne bodo zmagali. Rešili bomo Američane in naše zaveznike. Udarili bomo teroriste, ko bomo hoteli, kjer bomo hoteli in kakor bomo hoteli," je povedal ameriški predsednik Joe Biden po včerajšnjem napadu.
Kaj je pravzaprav ISIS-K?
Gre za teroristično skupino, ki v Afganistanu deluje pod imenom Islamska država province Korasan. Korasan, lahko je tudi Veliki Horasan, je ime zgodovinske regije, ki zajema severni in zahodni del Afganistana, severni in zahodni Pakistan, dele Irana ter Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan.
Ta teroristična skupina je nastala januarja 2015, večinoma pa naj bi jo sestavljali nekdanji pripadniki pakistanskih talibanov ter afganistanski talibani. Britanski BBC piše, da so precej bolj ekstremni kot afganistanski talibani, s katerimi so tudi sprti. ISIS-K talibanske skrajneže obravnava kot odpadnike, ubijanje talibanskih borcev pa je po njihovi razlagi islamskega zakonika dovoljeno.
V junijskem poročilu Združenih narodov je zapisana ocena, da naj bi bilo v vrstah te organizacije med 8 in 10 tisoč skrajnežev, pri čemer pa stoji še opozorilo, da bi lahko postali še posebej nevarni, če bi uspeli v svoje vrste zvabiti razočarane talibane in druge skrajneže.
ISIS-K nasprotuje mirovnemu dogovoru med ZDA in talibani, ki je bilo sklenjeno 29. februarja lani, ob tem so napovedali, da se bodo še naprej borili. Prav tako ne priznavajo talibanskih oblasti v Afganistanu, za katere trdijo, da so del tajnega dogovora z ZDA.
Čeprav so konec leta 2019 utrpeli velike poraze, aretiranih je bilo tudi več njihovih vodilnih članov, so si zdaj opomogli in so v kratkem obdobju izvedli več napadov. Med drugim so prevzeli odgovornost tudi za teroristični napad v Iranu leta 2018.
V letih od ustanovitve so skrajneži redno izvajali napade, povečini pa so bili uperjeni proti afganistanskim varnostnim silam, afganistanskim politikom, talibanom, verskim manjšinam, vključno s šiiti in sikhi, pripadnikom ameriških sil in Nata ter mednarodnim agencijam in človekoljubnim organizacijam.
Maja lani naj bi prav oni napadli porodnišnico v Kabulu, pri čemer je bilo ubitih 24 ljudi, med njimi tudi novorojenčki in matere. Prav tako naj bi med parlamentarnimi volitvami v Afganistanu napadali volišča in varnostne sile.
