Indonezijsko prestolnico bodo preselili v provinco Vzhodni Kalimantan, na otoku Borneo, je napovedal predsednik Joko Widodo. Dejal je, da se bo preselila na strateško lokacijo, v središče države, v bližino nastajajočih urbanih območij, selitev pa naj bi stekla leta 2024.
Sedanja prestolnica Džakarta, ki ima več kot 10 milijonov prebivalcev, namreč leži na močvirnatih tleh in se ugreza, ponekod celo do 25 centimetrov na leto in skoraj polovica mesta leži že pod višino morske gladine. Kako naj bi se prestolnica imenovala, pa za zdaj ni znano.
Po načrtih naj bi za izgradnjo nove prestolnice porabili okoli 29,5 milijarde evrov. A oblasti si obetajo prihranek, saj v Džakarti samo prometni zastoji povzročijo za več kot 6 milijard evrov škode.
Zadnji dve desetletji že teče program decentralizacije, s čimer želijo politično in finančno okrepiti lokalne skupnosti. Večina državnega bogastva je trenutno skoncentrirana v Džakarti, številni Indonezijci, ki ne živijo na otoku Java, na katerem leži tudi Džakarta, pa se že dolgo pritožujejo, da so pozabljeni.
Proti selitvi prestolnice pa so okoljevarstveniki, ki opozarjajo, da bodo s tem uničili veliko gozdnih površin, ki trenutno nudijo dom orangutanom, sončnim medvedom in rilčarjem. "Džakarta je že utrpela toliko škode zaradi onesnaževanja, krize z vodo in poplav. Teh težav nočemo v novi prestolnici," je povedala predstavnica Greenpeaca Jasmine Puteri.
Oblasti so za novo prestolnico namenile 180.000 hektarjev državne zemlje, na kateri želijo postaviti pametno mesto v gozdu.
Sicer pa Indonezija nikakor ni prva jugovzhodna azijska država, ki seli svojo prestolnico. Leta 2005 so se generali v Mjanmaru preselili v mesto, ki leži v hribih, približno 320 kilometrov stran od Jangona, prestolnice iz kolonialnih časov. V 90. letih prejšnjega stoletja pa je malezijski voditelj Mahtahir Mohamad dal zgraditi administrativno prestolnico Putrajayjo, ki je od Kuala Lumpurja oddaljena vsega 33 kilometrov.
