Po navedbah Kijeva od začetka vojne v Ukrajini umrlo najmanj 380 otrok. Erdogan s Putinom govoril o Zaporožju

STA, Va
03.09.2022 09:55

Zaradi bombardiranja ali obstreljevanja je bilo poškodovanih tudi 2328 izobraževalnih ustanov, 289 pa jih je bilo popolnoma uničenih.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V nuklearki Zaporožje so inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
EPA

Od začetka ruske invazije pred več kot pol leta je bilo v Ukrajini ubitih najmanj 380 otrok, še vsaj 737 pa jih je bilo ranjenih, je danes prek Telegrama sporočilo ukrajinsko generalno državno tožilstvo. Gre pa le za preliminarne podatke, saj jih je na območjih, ki jih zasedajo ruske sile, težko zbirati.

Največ ranjenih in ubitih otrok je iz regije Doneck na vzhodu Ukrajine, in sicer 388. Z 204 ubitimi ali ranjenimi otroki ji sledi regija Harkov.

Na otroške žrtve v vojni v Ukrajini je avgusta opozoril tudi Unicef. Zabeležil je, da je bilo v šestih mesecih vojne v spopadih ubitih ali ranjenih najmanj 972 otrok, kar je v povprečju pet otrok na dan. Ob tem so pri humanitarni organizaciji opozorili, da so otroci, ki bežijo pred nasiljem, izpostavljeni tudi velikemu tveganju, da se bodo ločili od svoje družine, kot tudi nasilju, zlorabam, spolnemu izkoriščanju in trgovini z ljudmi.

V Ukrajini je bilo zaradi bombardiranja ali obstreljevanja doslej poškodovanih tudi 2328 izobraževalnih ustanov, 289 pa jih je bilo popolnoma uničenih.

Kljub vojni se je tudi za več sto tisoč ukrajinskih učencev, dijakov in študentov pred dvema dnevoma začelo novo šolsko leto. Pouk v ukrajinskih šolah naj bi potekal v bunkerjih, s katerimi je opremljena večina šol, medtem ko bodo morale tiste šole, ki bunkerjev nimajo, pouk izvajati na daljavo.

Prvi šolski dan v Odesi.
EPA

Erdogan se je ponudil za posrednika v sporu okoli nuklearke v Zaporožju

Turčija lahko posreduje v sporu glede ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju, ki jo je zasedla Moskva, je v soboto v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal turški voditelj Recep Tayyip Erdogan.

Kot je dejal, lahko Turčija odigra vlogo posrednika, kot je to storila pri dogovoru glede izvoza ukrajinskega žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, je sporočilo turško predsedstvo.

Voditelja sta v pogovoru potrdila "namero o širitvi trgovinskih in gospodarskih vezi, vključno s spodbujanjem skupnih strateških projektov v energetskem sektorju", so sporočili iz Kremlja.

Erdogan in Putin ostajata zavezana gradnji prve turške jedrske elektrarne Akkuyu v skladu z načrtom, so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočili iz urada turškega predsednika.

Erdogan in Putin sta se po navedbah Ankare dogovorila, da bosta pogovore o tem nadaljevala sredi septembra v Uzbekistanu ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje.

Turški voditelj je tudi izrekel sožalje ob smrti zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, ki ga bodo danes pokopali v Moskvi.

Ukrajina bi presežke električne energije izvažala v Nemčijo

Ukrajina je pripravljena presežke električne energije izvažati v Nemčijo in s tem podpreti prizadevanja največjega evropskega gospodarstva za odpravo odvisnosti od uvoza ruske energije, je pred obiskom v Berlinu povedal ukrajinski premier Denis Šmihal.

"Zaradi jedrskih elektrarn imamo v Ukrajini dovolj električne energije. O tem bom spregovoril med obiskom v Berlinu in nato tudi v Bruslju," je napovedal ukrajinski premier, ki bo danes prispel v Berlin, kjer ga bo v nedeljo sprejel nemški kancler Olaf Scholz.

Kot je dejal, Ukrajina trenutno izvaža električno energijo v Moldavijo, Romunijo, na Slovaško in Poljsko. "Vendar smo pripravljeni izvažati tudi v Nemčijo."

Ukrajina se je februarja skupaj s sosednjo Moldavijo odklopila od nekdanjega sovjetskega električnega omrežja. Ukrajinsko električno omrežje, ki je od začetka ruske agresije na državo delovalo izolirano, so nato sredi marca priklopili na evropsko omrežje. Od takrat država v Evropsko unijo in Moldavijo dnevno izvozi od 400 do 700 megavatov električne energije.

Šmihal želi zdaj večkratno povečati izvozne kvote za EU. "To bi bilo zelo dobro za obe strani. EU bi dobila več energije, mi pa tujo valuto, ki jo nujno potrebujemo," je dejal ukrajinski premier.

EPA

V Ukrajini obratujejo jedrske elektrarne sovjetske izdelave s skupno zmogljivostjo več kot 14 gigavatov. Z rusko invazijo se je zaradi spopadov, bega beguncev in gospodarskega upada močno zmanjšala tudi poraba električne energije v Ukrajini. S tem so se sprostile zmogljivosti za izvoz.

Zaradi razmer v jedrski elektrarni Zaporožje v mestu Energodar, ki je od marca pod ruskim nadzorom, se sicer krepi zaskrbljenost in vrstijo opozorila mednarodne skupnosti, da bi obstreljevanje območja elektrarne lahko povzročilo jedrsko nesrečo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta