Boris Jaušovec
Romunski parlament je glasoval o nezaupnici vladi premierja Florina Cituja in jo včeraj tudi izglasoval. Po razpadu vladne koalicije je nezaupnico konec septembra vložila največja opozicijska stranka, socialdemokrati (PSD). Opozicija meni, da so edina rešitev za izhod iz krize predčasne volitve, vendar je za kaj takega zelo malo verjetnosti, nam pove mariborski politolog, ki že dobro desetletje živi v Bukarešti, Rok Hajnšek.
Predsednik države Klaus Ioannis bo slej ko prej mandat spet podelil nekomu iz PNL
Po lanskih decembrskih rednih volitvah je vlado po svojem predhodniku Ludovicu Orbanu prevzel finančni minister v njegovi vladi Citu, pa čeprav je njuna nacionalno liberalna stranka PNL pristala šele na drugem mestu. S 27 odstotki glasov je za okoli tri odstotne točke zaostala za omenjeno PSD. Toda PSD je bila tedaj povsem, kot se reče, "brez koalicijskega potenciala". To pa zavoljo grehov, ko je bil njihov tedanji šef Liviu Dragnea še leto prej obsojen na tri leta in pol zapora zavoljo korupcije in goljufij in ko so Romuni pod sedemletno hegemonijo PSD iz protesta zoper njeno vlado redno polnili ulice in ceste romunskih mest. Tako je z liberalno USR+, ki je dobila 15 odstotkov glasov, in stranko madžarske manjšine UDMR, ki je dobila šest odstotkov, koalicijsko vlado oblikoval Citu.
"V Romuniji imajo polpredsedniški sistem in predsednik imenuje mandatarje. Klaus Ioannis, ki je predsednik države že drugi mandat, izhaja iz vrst PNL. Čeprav je iz stranke kot predsednik države formalno izstopil, pa de facto ostaja njen šef. Zato mu tudi tokrat na kraj pameti ne bo prišlo, da bi sestavo nove vlade poveril komu drugemu kakor nekomu iz PNL. Kdo bo to, še ni jasno," pojasnjuje Hajnšek.
Citujeva desnosredinska vlada je razpadla, ker jo je septembra zapustilo šest ministrov manjše koalicijske partnerice USR+. Povod za njihovo slovo je bil škandal, ko niso prodrli s svojo zahtevo, da bi vlada lokalne skupnosti, torej občine, financirala na podlagi projektov. V šestih letih bo vlada za razvoj občin v tej 20-milijonski državi, ki je sicer ena najrevnejših članic Evropske unije, namenila skupno 50 milijard lejev, kar je 10 milijard evrov.
No, premier je zahtevo zavrnil in občinam, v katerih marsikje nimajo kanalizacije ali celo ne vodovoda, denar razdelil, ne da bi jim bilo treba izdelati razvojne projekte. Trik je v tem, da je PNL imela pred tremi tedni strankarski kongres. In to je bilo premierjevo darilo, da ne rečemo podkupnina, županom iz vladajoče stranke, da bi na kongresu za predsednika stranke izvolili prav Cituja. Kar se je tudi zgodilo. Dotedanji predsednik stranke, bivši premier Ludovic Orban, je nato odstopil od vseh funkcij, tako tudi od funkcije predsednika poslanske zbornice, in ostaja zgolj navadni poslanec.
USR+ je iz tega upravičeno naredila škandal. V vladi je sicer 18 ministrov, poleg premierja pa vsako manjšo koalicijsko stranko v njej zastopa še podpredsednik vlade. Ob že odstopljenih šestih ministrih USR+ je bilo v tej vladi devet ministrov PNL in še trije ministri iz madžarske manjšinske stranke UDMR.
Po izglasovani nezaupnici bo novega mandatarja torej spet imenoval predsednik Ioannis. USR+ zahteva, da to ne sme več biti Citu, očitno pa bo lahko kdo drug iz PNL. Romuni po zrušitvi režima Nicolaeja Ceausescuja še nikoli niso šli na predčasne volitve. Zato to tudi zdaj ni verjetno, redne parlamentarne volitve so na sporedu šele leta 2024. Tradicionalni postkomunistični stranki PNL in PSD pa ostajata "glavni rivalki, ki na oblasti uporabljata isti modus operandi, vendar potrebujeta druga drugo kot objekt sovraštva", še pove Hajnšek.
