Evro se je danes na frankfurtski borzi prvič po sredini septembra vnovič premaknil nad mejo enega dolarja. Okoli te meje je nihal že prej, prvič v skoraj 20 letih pa je pod pariteto z dolarjem med trgovanjem upadel sredi julija.
Skupna evropska valuta trenutno na borzi v Frankfurtu stane 1,0034 dolarja, kar je 0,68 odstotka več kot ob koncu torkovega trgovanja. Po podatkih frankfurtske borze je evro nazadnje nad enim dolarjem trgovanje sklenil 19. septembra. Najnižje je bil od tedaj 26. septembra, pri 0,9595 dolarja.
Evro je sicer prvič pod mejo enega dolarja po decembru 2002 začasno nazadoval 13. julija, nato pa vnovič večkrat avgusta. Dlje časa je torej pod enim dolarjem ostal od 19. septembra dalje.
Depreciacijo so sprožile slabše gospodarske napovedi za območje evra in možnost težav v energetiki zaradi omejitev dobave ruskega plina v Evropo. Zdaj so trgi predvsem v pričakovanju četrtkovega zasedanja sveta Evropske centralne banke (ECB), na katerem naj bi prišlo do novega občutnega zvišanja obrestnih mer v območju evra.
Skupna evropska valuta je luč sveta ugledala 31. decembra 1998, okvirna cena za en evro pa je bila postavljena pri 1,17 dolarja. Januarja 2000 je vrednost evra padla pod en dolar, rekordno malo pa je bilo za skupno evropsko valuto treba odšteti oktobra 2000, in sicer 0,8230 dolarja.
Evro se je začel krepiti dve leti pozneje, ko je postal edino zakonito plačilno sredstvo v območju z evrom, tistega leta pa je bila vrednost valut tudi nazadnje poravnana.
Julija 2008 je svetovna finančno-gospodarska kriza privedla do rekordne vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, ko je bilo za en evro treba odšteti 1,6038 dolarja. Leta 2010 je vrednost evra padla pod 1,2 dolarja, leta 2015 pa pod 1,05 dolarja.
Med letoma 2016 in 2018 se je evro okrepil, v zadnjih dveh letih pa je znova začel izgubljati zaradi vse večjega strahu pred recesijo.
