(POGOVOR) Avstriji zagotavljamo delujoč zdravstevni sistem

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
07.02.2022 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Ralph Schallmeiner, poslanec Zelenih v avstrijskem zveznem parlamentu

Benedikt Nimmervoll

​Ralph Schallmeiner je poslanec vladnih koalicijskih Zelenih v avstrijskem zveznem parlamentu, v katerem se ukvarja predvsem z zdravstvenimi tematikami. Več kot primeren sogovornik torej, da nam pojasni, zakaj je v Avstrija v petek morala sprejela najostrejši zakon v zvezi s covidom v Evropi, zakon o obveznem cepljenju.

"Predvsem v četrtem valu epidemije smo videli, da so države z visoko precepljenostjo prestale pandemijo bolje kot tiste z nižjo precepljenostjo. Čeprav pri nas četrti val ni šel samo mimo, se je še povečala zasedenost bolnišnic in enot intenzivne nege, zdravstveni sistem pa je bil na robu zmogljivosti. Druge države, kot so Španija, Portugalska ali Danska, ki so imele podobno visoko incidenco, teh težav niso imele. To je posledica cepljenja, ki močno zmanjša tveganja. Če se želimo dobro pripraviti na morebitni novi val prihodnjo jesen, je visoka precepljenost nujna. Sploh zato, ker še ne moremo oceniti, kaj nas čaka jeseni. Znanstveniki vidijo kot realno možnost tudi vrnitev delte ali različice s podobnimi lastnostmi. Vendar pa mora biti naša naloga vsem zagotoviti delujoč zdravstveni sistem."

Ali ste v stranki zakon enotno podprli? Menda je bilo več odpora pri večji koalicijski partnerici ÖVP? Katere so dileme vaših in njihovih poslancev, ki zakona ne podpirajo?

"Zakon smo sprejeli z veliko večino, tudi s sodelovanjem SPÖ in NEOS, tako da smo imeli 20. januarja na glasovanju 80-odstotno podporo prisotnih poslancev. V tednih pred odločitvijo smo skupaj preučili kritike, številne predloge in izjave o zakonu ter sledili mnogim idejam in predlogom. Med drugim smo zvišali starostno mejo s prvotnih 14 na 18 let in pripravili tako fleksibilen zakon, da ga je mogoče kadarkoli prilagoditi posameznim epidemiološkim razmeram. Poleg tega ima zakon tri faze izvajanja: prva faza, ki traja do 15. marca, je namenjena razjasnitvi in prepričevanju. V drugi fazi, ki se začne 15. marca, bo necepljeni v prekršku in ga bo policija kaznovala podobno kot prekoračitev hitrosti, z listkom za plačilo globe. Le če bi epidemiološke razmere to zahtevale, bo v tretji fazi po državi potekalo poizvedovanje o cepljenosti prebivalcev, pri čemer bodo necepljeni kaznovani. In tudi pri tem z velikodušnim odlogom plačila."

Kako komentirate kritike, da bo Avstrija s tem zakonom ustvarila dve kategoriji državljanov? Necepljeni bodo ostali brez pravic? Katerih?

"Naš cilj je zagotoviti najboljšo možno zaščito in ne kaznovati ljudi ali jih prikazati v slabi luči. Zato se zanašamo tudi na razlago in prepričevanje ljudi. V kolikšni meri se pri nas ustvarja večrazredna družba, tega niti najstrožji kritiki še danes ne morejo logično razložiti."

Opozicijska FPÖ je že napovedala tožbo pred ustavnim sodiščem. Ji lahko uspe? Oziroma zakaj menite, da ne?

"Pri oblikovanju tega zakona smo upoštevali mnenja veliko strokovnjakov. To je razvidno tudi iz tega, da veliko pravnikov pozitivno ocenjuje sprejeti osnutek zakona in da tudi druge države vidijo našo rešitev kot model. Glede na premišljeno obdelavo osnutka predvidevam, da bo zakon potrdilo tudi ustavno sodišče."

Obvezno cepljenje naj bi preprečilo epidemijo covida. Toda iz vsega sveta prihajajo novice, da so zboleli tudi že tisti, ki so bili trikrat cepljeni. Širjenje okužbe tudi v državah, ki so zgledno precepljene, se kljub temu nadaljuje. Kaj torej prinaša cepljenje? Ali pa se bomo morali cepiti še četrtič, petič ...?

"Z današnjega zornega kota ne vemo, ali se moramo cepiti pogosteje. Vemo pa, da cepljenje nima sterilne imunosti. Toda cepljenje zmanjša tveganje, da bi resno zboleli ali končali v enoti za intenzivno nego. Zaradi tega je cepljenje zelo dobro: pri delti po podatkih avstrijskega zveznega ministrstva za zdravje s 95-odstotno učinkovitostjo, pri omikronu po poživitvenem odmerku s 75-odstotno. A prav za to gre: manj ko bo ljudi, ki resno zbolijo ali potrebujejo intenzivno nego, manj je možnosti, da se naš zdravstveni sistem zruši." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta