(POGOVOR) Evropski poslanci bi pregledali pogodbe za cepiva. Kako ob številnih pomislekih, lažnih in legitimnih, državljane prepričati o koristi cepljenja?

V virtualnem studiu Hiše Evropske unije (EU) v Ljubljani so pripravili pogovor s slovenskimi evropskimi poslanci o tem, kakšna bo EU v letu 2021. Pogovoru, imenovanem EU ob kavi s poslanci, to je z Milanom Zverom in Francem Bogovičem iz ELS, s Tanjo Fajon in Milanom Brglezom iz S&D ter Klemenom Grošljem iz Renew, smo sledili na FB. Iz studia Evropa ga je na daljavo interaktivno vodil odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.

Evropa živi v prelomnem času, zaznamovanem z virusom, je pred težkimi izzivi, pred eksistenčnimi, razvojnimi vprašanji, je uvodoma povedal voditelj. In peterici slovenskih predstavnikov v Strasbourgu in Bruslju zastavil vprašanje o cepivu, ki bo tudi ena od glavnih točk letošnjega prvega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta prihodnji teden.

Transparentnost pogodb

Prvi je odgovarjal Milan Zver: "Na evropski ravni je zrasla neka nova zdravstvena unija, ki je sicer v suvereni domeni članic. Po nekajtedenskem zastoju je Evropska komisija, do katere sem večkrat kritičen, začela odlično delovati. Zagotovila je dodaten denar za prenovo gospodarstva, tudi takojšnja sredstva za neposredno pomoč članicam, resno skuša zajeziti socialne posledice krize. In prvič se je zgodilo, da je EU cepivo nabavila skupaj." Valuta zaupanja je v času epidemije še posebno pomembna pri cepljenju. Kako ob številnih pomislekih, lažnih in legitimnih, državljane prepričati o koristi cepljenja? Tanja Fajon: "Potrebna bi bila vseevropska kampanja ne le za cepljenje, pač pa tudi za preglednost pogodb komisije s proizvajalci cepiv. Ključno je, da vsi ljudje v državah članicah pridejo do cepiva, pri čemer je bila za zdaj enotna koordinacija pri nabavi in distribuciji cepiva iz Bruslja solidarna, poštena in koristna."

Poslanci imajo na voljo posebno tiho sobo, kjer si že lahko ogledajo pogodbo z enim od šestih proizvajalcev cepiv. A kot je opozoril Klemen Grošelj: "Kolegi mi sporočajo, da niti ta pogodba ni na vpogled v celoti. Poslanci želimo popoln vpogled za vse pogodbe, in gotovo si jih bom, ko bom imel priložnost, ogledal tudi sam. Skupno naročilo je bilo uspešno in je preprečilo nacionalistični spopad med članicami za cepiva." Evropska komisija mora za zdaj spoštovati želje proizvajalcev cepiv, da pogodbe zavoljo poslovnih interesov niso javne, vendar se trudi, da bi jih prepričala o nasprotnem. Je pa še ena nevarnost. Sliši se, da določene članice EU, med njimi Nemčija in Madžarska, z določenimi proizvajalci sklenejo svoje bilateralne pogodbe za dobavo cepiv leta 2022. Milan Brglez: "Prednost pri dobavi cepiv imajo skupna naročila. Cepljenje drži EU skupaj, bilateralna naročila na to evropsko solidarnost ne bodo imela vpliva. Mora pa vsaka država članica sama narediti prioritetno listo tistih, ki se bodo cepili najprej." Zver je dodal, da v omenjenih bilateralnih pogodbah ne vidi smotra: "Kajti EU ima skupaj že zagotovljenih 2,1 milijarde odmerkov cepiv, kar je več kot dovolj."

​Cepilni certifikat?

Franc Bogovič je prvi odgovarjal na vprašanje o izdajanju certifikatov oziroma potnih listov za tiste, ki se bodo že cepili, kot je predlagal grški premier Kiriakos Micotakis. Tako bi hitreje zagotovili mobilnost ljudi in odpiranje gospodarstva v EU: "Kaže, da bo cepiva na svetu kmalu na voljo več, kot je bilo sprva mišljeno. Tako bi imeli tudi v EU hitrejši dostop do cepiva. Iščemo pa rešitve, da cepljenim in tistim, ki so preboleli covid-19, ne bi bilo treba na potovanjih na test ali v karanteno. Ljudje bi tak certifikat prostovoljno pokazali in se izognili karanteni in dodatnim pregledom." Ali to ne bo imelo diskriminatornega učinka? Tanja Fajon: "To vprašanje močno deli EU, v kateri velja, da cepljenje ne bi smelo biti obvezno. Danska in Poljska že uvajata tako potrdilo, a tako lahko povzročimo diskriminacijo." Grošelj pravi, da je tak potni list sporen že..: "ker državljanov do 16. leta sploh ne cepimo. Potem so tukaj tisti, ki ne morejo biti cepljeni iz zdravstvenih razlogov. Tem skupinam bo treba zagotoviti alternativo, morda napredne hitre teste, da pri potovanjih ne bodo diskriminirani." Brglez je rekel, da se tudi vsi ne bodo mogli cepiti takoj, in pribil: "Prepoved diskriminacije je ključna, prostovoljnosti pa s prisilo ne bomo izsilili."

Postpandemično okrevanje terja veliko zadolževanje EU. Kaj naj s komisijo Slovenija uskladi, ko gre za njen program okrevanja? Peterica poslancev je bila enotna, da Slovenija, ki bo v drugi polovici leta predsedovala EU, opravi zdravstveno reformo, se zaveže prestrukturiranju, digitalizaciji in pozelenitvi gospodarstva. In o tem naj vlada javno razpravo pomembno okrepi, kajti dokument o tem še ni javen.

​Regulacija omrežij

Poslanci so govorili tudi o kibernetski varnosti in o regulaciji družabnih omrežij, da se po njih ne bi širile dezinformacije, teorije zarote in sovražni govor. Zver se strinja s pomislekom nemške kanclerke Angele Merkel, da so ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ob vdoru v Kapitol trajno ukinili dostop na enega od družabnih medijev. Opozoril je, da regulacija glede otroške pornografije in terorističnih vsebin že obstaja. "Vendar preden se bo morda razširila," pravi Zver, "dajem prednost svobodi izražanja, na kateri temelji zahodna civilizacija." Poslanci so ugotavljali, da Evropa pri digitalnih platformah zaostaja. "Ameriška in kitajska podjetja so v tej krizi vojni dobičkarji," je bil slikovit Bogovič. Komisija naj ponudi evropski digitalni prostor in zakonsko regulacijo zanj, je dodala Tanja Fajon. Tako pravila omrežnih komunikacij ne bi ostala odvisna od volje zasebnih digitalnih velikanov.

Brglez je še omenil pravico do odklopa, da delavcem ne bi bilo treba biti ob delu na daljavo delodajalcu na voljo tudi zunaj delovnega časa. A je pripomnil, da je večina za to pravico v Evropskem parlamentu zelo šibka.