Slovenski zunanji minister je v Luksemburgu danes, drugi dan sestanka zunanjih ministrov Evropske unije močno obžaloval vnovično preložitev odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Če jeseni tega premika ne bo, bo za morebitne negativne politične posledice v veliki meri odgovorna EU, je posvaril. Cerar je komentar podal, ko zasedanja ministrov EU za evropske zadeve, ki odločajo o začetku pristopnih pogajanj z obema državama, še ni bilo konec, a je že bilo jasno, da zelene luči za ta korak ne bo. Odločitev naj bi ministri preložili do oktobra.
Cerar je pri tem izpostavil odločno podporo Slovenije čimprejšnjemu začetku pristopnega procesa s Severno Makedonijo in Albanijo. Izpostavil je zgodovinske korake Skopja z dogovorom z Atenami o imenu države, ki dokazujejo, da je mogoče tudi na Zahodnem Balkanu uveljavljati kulturo političnega kompromisa. Ta "vzorčni primer modrega in premišljenega delovanja si zasluži pozitiven odziv Evrope", je prepričan. Če pa začetka pogajanj jeseni ne bo, bo to zelo omajalo zaupanje ljudi v obeh državah v lastne politične predstavnike, kar lahko ima negativne politične posledice, za kar bo v veliki meri odgovorna EU, je še posvaril. "Geostrateški interes EU je, da se ta del dokončno poveže v še večjo in močnejšo EU," je dodal.
Začetku pogajanj z omenjenima državama že vseskozi nasprotujejo v Franciji in na Nizozemskem. Nizozemski parlament je minuli teden tudi sprejel resolucijo proti začetku pogajanj z Albanijo v tem letu zaradi nezadostnega boja proti korupciji. Zapleta se tudi v Nemčiji, kjer kot razlog za preložitev odločanja sicer navajajo koledar bundestaga, ki da bi lahko o tem odločal šele po poletnem premoru, a dejansko je problem nenaklonjenost temu koraku na desnosredinskem polu nemške koalicije. V Nemčiji gre za navidez postopkovne zadeve, ta hip je težko oceniti, ali gre za vsebinske zadržek, to bo vidno skozi proces, je dejal Cerar. Tudi v Franciji po njegovih besedah poteka notranjepolitičen premislek, a ni absolutno zadržana.
Ministri EU naj bi torej odločitev preložili na oktober, a zaradi zadržka nizozemskega parlamenta trenutno vse kaže, da se lahko tudi takrat po najboljšem scenariju pozitivne novice nadejajo le v Skopju. Skupina trinajstih prijateljic širitve - poleg Slovenije so v njej Češka, Slovaška, Hrvaška, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Bolgarija, Italija, Malta, Avstrija in Poljska - medtem poziva k zeleni luči za začetek pogajanj z obema državama.
Evropska komisija je konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak: Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.
Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj. (sta)
