Na Hrvaškem bodo danes proslavili dan zmage in 24. obletnico osvobodilne operacije Nevihta, s katero si je Hrvaška leta 1995 v le nekaj dneh povrnila skoraj petino ozemlja, ki je bilo pod srbsko okupacijo. Po standardnem programu bodo na kninski trdnjavi dvignili hrvaško zastavo, v mestu pod njo pa bodo potekale državne, vojaške, cerkvene, športne in glasbene prireditve. Drugih velikih prireditev ne bo, saj ne gre za okroglo obletnico. Spomnimo, Hrvaška je pred štirimi leti, ob 20. obletnici Nevihte, v Zagrebu organizirala veliko vojaško parado, ki naj bi se je bili udeležili tudi pripadniki Slovenske vojske, a uradna Ljubljana vojakov v hrvaško prestolnico nato ni poslala.
Legalna in legitimna operacija, a ...
Čeprav ni dvoma, da je bila operacija Nevihta legalna in legitimna, povrh vsega pa še izjemno uspešna vojna operacija, pa se na Hrvaškem v vseh teh letih ne želijo soočiti z njeno temnejšo platjo - žrtvami med srbskim civilnim prebivalstvom, uničevanjem njihove lastnine in administrativnim in birokratskim oviranjem njihove vrnitve. Ker hrvaški organi niso nikoli sprožili obsežnejših preiskav ali vložili pomembnejših obtožnic zaradi zločinov med Nevihto in po njej, je to storilo haaško tožilstvo, ki je ocenilo, da je šlo za zločinsko dejanje političnega in vojaškega vrha, katerega namen je bilo zmanjšanje števila srbskega prebivalstva na minimum.
Najbolj je odmevalo sojenje generalom Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču. Gotovina in Markač sta bila soglasno spoznana za kriva in obsojena na 24 in 18 let zapora, v pritožbenem postopku pa je bila sprejeta diametralno nasprotna sodba - generala sta bila s tesno večino glasov (3:2) oproščena.
Kot je zdaj že "tradicija", se med Zagrebom in Beogradom v začetku avgusta vname verbalna vojna
In Knin danes?
Razumni hrvaški politiki so leta opozarjali, da bo Nevihta zasijala v vsej svoji veličini, šele ko bodo raziskani zločini, storilci kaznovani in omogočen povratek Srbov k njihovim ognjiščem. Podobno so letos pred proslavo v Zagrebu opozorili v Srbskem narodnem svetu, kjer so zapisali da se vojna ni končala z Nevihto niti z zadnjim ubitim starcem ali zadnjo zažgano hišo ali vstopom Hrvaške v EU, kajti "vest o koncu vojne še ni prišla do pravosodja, poslancev, šol ... To najbolje vedo otroci srbske nacionalnosti, ki morajo v šolah trpeti stigmo zločincev in čutiti krivdo za posledice vojne." Opozorili so, da so na Hrvaškem "le vojna in vojni miti vrednote same po sebi, nacionalna in verska pripadnost pa življenjski dosežki".
In Knin danes? Po zadnjem popisu v njem živi 15.000 ljudi, od tega 23 odstotkov Srbov (pred vojno jih je bilo od 12.000 prebivalcev 80 odstotkov). Neuradno naj bi bilo v Kninu le še 9000 ljudi, brezposelnost je 20-odstotna. "Medetničnih problemov ni, kar pomeni, da bolje funkcionira sobivanje kot življenje," so ugotovili na televiziji N1.
