Španski parlament je po pričakovanjih na današnji seji zavrnil predlog proračuna za letošnje leto, ki ga je predlagala vlada španskega premierja Pedra Sancheza. Ta bo tako po mnenju analitikov verjetno razpisal predčasne volitve, odločitev pa bo premier sporočil v petek. Volitve bi potem najverjetneje izvedli aprila. To bodo že tretje volitve v zadnjih štirih letih.
Za dopolnila, s katerimi so blokirali predlog proračuna, je glasovalo 191 od 350 poslancev. Med njimi so bili poslanci konservativne Ljudske stranke (PP), liberalne stranke Ciudadanos in tudi poslanci dveh katalonskih strank, ki zagovarjata neodvisnost te španske pokrajine. Ker Sanchezovi socialisti v parlamentu zasedajo manj kot četrtino sedežev, so se do sedaj opirali predvsem na podporo manjših strank, tudi zagovornikov katalonske neodvisnosti. Toda slednji so mu odrekli podporo v znak protesta proti sojenju nekdanjim katalonskim voditeljem zaradi sodelovanja pri poskusu odcepitve Katalonije od Španije, ki se je začelo v torek.
Ministrica, pristojna za proračun, Maria Jesus Montero je po glasovanju povedala, da skuša desnica zaustaviti družbeni napredek tega proračuna in te vlade. "Skuša preprečiti, da bi se država premaknila naprej," je še dejala in dodala, da bi lahko zdaj razpisali predčasne volitve. Za predčasne volitve se je po glasovanju zavzel tudi predsednik opozicijske PP Pablo Casado, ki je poudaril, da zavrnitev proračuna pomeni "konec poti za Pedra Sancheza kot premierja". Da se mora Sanchez umakniti s položaja, pa je dejal tudi vodja Ciudadanosa Albert Rivera.
Prav sojenje domnevnim katalonskim separatistom buri duhove po vsej Španiji, mnenja pa so seveda različna. Špansko tožilstvo je na včerajšnjem sojenju znova zatrdilo, da ne gre za politični proces, kot trdi obramba. "Ne sodi se zagovarjanju neodvisnosti, predmet sojenja ni suverenistični politični projekt, ampak huda dejanja, ki so se zgodila septembra in oktobra 2017," je povedal španski tožilec Javier Zaragoza. Po njegovih besedah je bilo v poskusu odcepitve Katalonije uporabljeno nasilje. "Nasilne situacije" so bile 20. septembra 2017, ko so potekali protesti ob aretaciji tedanjih katalonskih uradnikov, in 1. oktobra 2017, ko je potekal sporni referendum o neodvisnosti, je pojasnil. Politični aktivizem ni dovoljenje, ki upravičuje kazniva dejanja, kot so nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča, ki je prepovedalo referendum, uporaba "človeških zidov" za zaščito volišč in "nasilni spopadi" s policijo, je še poudaril. Zavrnil je tudi torkove trditve odvetnikov obdolžencev, da "političnim oporečnikom" sodijo zaradi njihovih idej. Tožilec je zatrdil, da je obramba "ustvarila deformirano različico resničnosti, da bi diskreditirala špansko pravosodje in njegove institucije".
