Španija izrekla sodbo: Katalonskim osamosvojiteljem sto let zapora

Sto let zapora, natanko 99 let in šest mesecev, da ne bomo netočni. To so kazni, ki jih je špansko vrhovno sodišče dosodilo katalonskim voditeljem za organizacijo osamosvojitvenega referenduma 1. oktobra leta 2017. Na najvišjo kazen, 13 let zapora, je bil obsojen podpredsednik katalonske vlade Oriol Junqueras. Leto manj so prisodili članom katalonske vlade Raülu Romevi, Jordiju Turullu in Dolors Bassi. Vsi so bili obsojeni zaradi vstaje in malverzacij, torej nedovoljene uporabe javnih sredstev. Na enajst let in pol je bila zaradi vstaje obsojena predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell, člana katalonske vlade Joaquim Forn in Josep Rull sta zaradi vstaje dobila po deset let in pol zapora, prav tako sta bila zaradi vstaje obsojena na devet let voditelja osrednjih nevladnih organizacij Jordi Sanchez in Jordi Cuixart. Vsem je sodišče tudi prepovedalo opravljanje javnih funkcij za dobo, za katero so bili obsojeni. Takoj po objavi razsodbe je sodnik Pablo Larena izdal nov mednarodni zaporni nalog za odstavljenega predsednika Katalonije Carlesa Puigdemonta.

Vstaja, ne upor

Prva ugotovitev ob oceni sodbe na 493 straneh je, da je sodišče zavrnilo obtožbo upora; očitno te kvalifikacije tožilcem ni uspelo utemeljiti, ker v španskem kazenskem zakoniku upor predpostavlja nasilje, ki pa ga s strani katalonskih politikov ni bilo. Vendar pa lahko to odločitev vidimo tudi z drugačnega zornega kota. Na procesu je prišlo do razhajanja med tožilstvom in državnim pravobranilstvom. Tožilec je namreč vseskozi vztrajal pri obsodbi zaradi upora, državna pravobranilka pa je zahtevala obsodbo zaradi vstaje. V državnem pravobranilstvu je prišlo zaradi tega do spora in celo do zamenjave v vrhu. Z drugimi besedami, španska vlada premierja Pedra Sancheza, od katere je odvisno pravobranilstvo, se je odločila za drugačno pot, ki naj bi jo očitno lažje zagovarjali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kjer bo prej ali slej pristal ta postopek.
Nasploh se je nemogoče izogniti vtisu, da je obstajala zelo skrbna režija, predvsem pa premišljena časovnica. Razsodba je očitno pripravljena že nekaj časa, dolgo so krožile govorice, da bodo kazni stroge, vendar ne tako visoke, kot je zahtevalo tožilstvo. In že nekaj časa se je neuradno vedelo, da se je vrhovno sodišče opredelilo za vstajo in ne za upor. Ampak časovnica sploh ni nepomembna.
Očitno ima Sanchez interes, da med objavo razsodbe in predčasnimi volitvami, ki bodo 10. novembra, ne mine veliko časa. To je bilo jasno razvidno iz njegove izjave. Ob 12.30 se je pojavil na televiziji in prebral daljše besedilo, v katerem je poskus osamosvojitve Katalonije označil kot "brodolom političnega projekta" in v celoti podprl odločitve sodišča. Po njegovi oceni je bil proces popolnoma transparenten, z vsemi jamstvi, kjer sodišče "nikomur ni sodilo zaradi idej ali političnih opredelitev, ampak samo zaradi zločinov". Mimogrede, skoraj neopazno je omenil, da so obtoženci kršili statut Katalonije, ne da bi se dotaknil dejstva, da je ustavno sodišče ta statut zdesetkalo in da je bilo prav to dejstvo povod za porast gibanja za neodvisnost. Španijo je označil kot eno najboljših demokracij na svetu, zaključil pa s pozivom k dialogu na osnovi španske ustave.
Vse, kar se dogaja v španski politiki, je očitno uperjeno v prihodnje volitve. Obstaja prepričanje, da je Sanchezu uspelo zadevo izpeljati v svojo korist. Očitno ni naključje, da je v nedeljo dnevnik El Pais objavil dve strani napovedi razsodbe. Včeraj so lahko vsi spoznali, da ni šlo za novinarske domneve, ampak da je bil članek napisan z vedenjem odločitev vrhovnega sodišča.

"To ni pravica, to je maščevanje"

Drugačni so bili seveda odzivi v Kataloniji. "To ni pravica, to je maščevanje!" S temi besedami je predsednik katalonske vlade Quim Torra začel svojo izjavo po objavi sodbe. Razsodba je krivična, je nedemokratična, je dejal, obkrožen z vsemi člani katalonske vlade in voditelji parlamenta, predstavniki strank neodvisnosti. Torra je zahteval nujno srečanje s predsednikom vlade Sanchezom in španskim kraljem Filipom VI.
Iz zapora so se oglasili tudi obsojeni politiki. Oriol Junqueras je na spletu objavil sporočilo svojim podpornikom, v katerem je zapisal, da je bil to poraz demokracije v španski državi in da oblastniki uveljavljajo maščevanje namesto pravice. Zato je treba vzpostaviti novo državo, ki ne bi prepovedovala glasovanja in demonstriranja ter zapirala ljudi zaradi političnih idej. Raül Romeva je zapisal, da ne bo nobena razsodba spremenila političnih želja milijonov državljanov. Carme Forcadell je ponovila, da svobodna razprava v demokratičnem parlamentu ne more biti zločin, Jordi Cuixart pa je ponovil geslo, ki ga je izrekel pred sodniki: Ho tornarem a fer (Še bomo to naredili).
Iz Bruslja se je oglasil odstavljeni premier Carles Puigdemont. Njegova poslanica je izzvenela kor dolgoročni politični program. "Ne moremo se sprijazniti z agresivno in avtoritarno državo, naš upor bo odločen, a ne nasilen," je dejal in dodal, da Katalonci ne sprejemajo recepta, ki temelji na agresiji, obsodbah in zaporu. Proti državi, ki obsoja miroljubne demonstrante, je po Puigdemontovem mnenju potrebna demokratična in miroljubna mobilizacija.
Resnici na ljubo se je mobilizacija začela že navsezgodaj. Policija je že v nočnih urah zasedla glavno barcelonsko železniško postajo Sants in letališče v Barceloni. Ampak to ni zaleglo. Tisoči demonstrantov so se zgrnili na ceste, blokirali promet na barcelonskih vpadnicah, pa tudi železnico, ki povezuje mesto z letališčem, in že v prvih popoldanskih urah so morali odpovedati kar nekaj poletov, na spletu pa so fotografije turistov, ki čez bližnja polja pešačijo do letališkega terminala. Protesti so bili tudi v drugih mestih. Množično so prišli na ulice študenti vseh barcelonskih univerz in napolnili središče mesta. Vse te manifestacije potekajo pod novim geslom Demokratični cunami, ki so si ga omislili kot odziv na razsodbo.