Vodja socialistične stranke je bil potrjen v drugem krogu glasovanja, potem ko mu v nedeljo ni uspelo osvojiti absolutne večine v 350-članskem parlamentu, tj. 176 glasov. Danes je za potrditev potreboval zgolj navadno večino, ki jo je tudi osvojil.
Poleg njegovih socialistov, ki imajo 120 poslancev, ga je med drugim podprla še koalicijska skrajno leva stranka Unidas Podemos, ki ima 35 poslancev v parlamentu. Dobil je še podporo več drugih manjših strank, med drugim baskovskih nacionalistov (PNV).
Izvolitev pa so mu z vzdržanimi glasovi omogočili poslanci Katalonske republikanske levice (ERC), ki zagovarjajo neodvisnost Katalonije. Sanchez je v zameno za to obljubil, da bo začel dialog s katalonsko vlado o vprašanju neodvisnosti Katalonije.
Poleg 13 poslancev ERC se je vzdržalo še pet poslancev baskovske nacionalistične stranke EH Bildu.
S svojim šarmom naj bi dvignil stranko z dna
Ko je bil Sanchez leta 2014 izvoljen za predsednika socialistov, je bil to velik korak naprej na politični poti za poslanca, ki je v parlament vstopil leta 2009 in je bil dotlej v Španiji le malo poznan. Profesor ekonomije, ki si je zaradi svojega videza prislužil vzdevek Pedro el Guapo (Lepi Pedro), naj bi s svojim šarmom dvignil stranko z dna.
A ni se znašel pred lahko nalogo - kot opozicijski voditelj je stal nasproti konservativni vladi premierja Mariana Rajoya. Ukvarjati se je moral tudi s povsem novim tekmecem, saj mu je na levi volivce speljevala nova leva stranka Podemos.
Na volitvah decembra 2015 so socialisti pristali za Ljudsko stranko, ki pa je izgubila absolutno večino. V politični krizi, ki je sledila, Sanchezu ni uspelo oblikovati vlade s podporo Podemosa in sredinske stranke Ciudadanos.
Na novih volitvah junija 2016 so socialisti še bolj zdrsnili na lestvici podpore in zabeležili svoj najslabši rezultat po ponovni vzpostavitvi demokracije v Španiji. Sanchez se je moral posloviti s čela stranke, ki ga je imela za odgovornega na neuspeh, a mu je maja 2017 uspela velika vrnitev, saj so ga člani stranke znova izglasovali za svojega vodjo.
Še večji met mu je uspel leto dni pozneje, ko je uspel zbrati zadostno podporo poslancev za nezaupnico Rajoyevi manjšinski vladi. Večina, ki so se ji poleg Podemosa pridružili še baskovski nacionalisti in dve manjši katalonski stranki, ni zdržala prav dolgo.
Stranki skupaj nimata dovolj glasov za potrditev v parlamentu
Februarja lani so mu zagovorniki katalonske neodvisnosti odrekli podporo. Vodja socialistov je bil posledično primoran sklicati predčasne volitve, na katerih so aprila 2019 močno slavili. A mu vlade ni uspelo sestaviti, saj je želel vladati sam, levičarski Podemos pa je podporo pogojeval s tem, da jih sprejme v vlado. Stranki se poleg tega nista strinjali glede reševanja katalonske krize.
Tako so morali novembra lani znova na volitve, na katerih je 47-letni premier izgubil zgolj nekaj glasov v parlamentu. Samo nekaj dni po volitvah je sklenil načelni dogovor o koaliciji s Podemosom. A stranki skupaj nimata dovolj glasov za potrditev v parlamentu.
Potrebovali sta podporo ali vzdržanje nekaj manjših strank. Ključna je bila Katalonska republikanska levica (ERC), ki zagovarja katalonsko neodvisnost. Socialisti so z njo sklenili dogovor, v skladu s katerim so se njeni poslanci vzdržali, Sanchez pa je napovedal pogovore s katalonsko vlado o katalonskem vprašanju.
Po skoraj enem letu se je tako v Španiji končala politična kriza, Sanchez pa bo prevzel vodenje prve koalicijske vlade v sodobni zgodovini Španije. V tej manjšinski vladi bodo socialisti in Podemos, ki imajo skupaj 155 poslancev v 350-članskem parlamentu.
Vnet športnik in košarkaški navdušenec ima sicer doktorski naziv s področja gospodarskih znanosti. Je poročen in ima dve hčerki. Kot je nekoč pripovedoval, mu je bilo zanimanje za politiko položeno tako rekoč v zibelko - že njegova starša sta bila socialista in ob večerji so redno razpravljali o političnih temah.