Štirje napadi v turističnih krajih v enem tednu: Policistov je na terenu premalo, živijo na robu revščine

A.L.
24.07.2019 10:15

Strokovnjaki so za hrvaški medij spregovorili o razlogih za povečan kriminal na Hrvaškem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Hrvaška v zadnjih letih velja za priljubljeno in hkrati varno počitniško destinacijo, kamor prihajajo turisti z vsega sveta. A kot kaže, se je v zadnjem obdobju ta podoba porušila. Kot smo poročali, so minuli teden v hrvaških obmorskih mestih napadli več ljudi, med poškodovanimi so bili štirje tujci, eden med njimi je umrl. 
Spomnimo, da se je odmeven dogodek minuli torek zvečer odvil pri Pulju, ko je osumljeni Zagrebčan z nožem zabodel 23-letnega nemškega turista, ki je bil tam s prijatelji. Kot so poročali hrvaški mediji, se je vse skupaj začelo v enem izmed lokalov na plaži. Mladi Nemec naj bi komentiral pričesko storilca, nato pa naj bi Zagrebčan Nemcu z Bavarske sledil do pekarne na Fažanski cesti, kjer ga je zabodel naravnost v srce. Nemec je pobegnil na bližnjo teraso restavracije, od koder so poklicali reševalce, ki so ga reanimirali in odpeljali v puljsko bolnišnico, kjer je ponoči umrl. Istočasno je bila na terenu tudi policija in iskala morilca, ki je pobegnil z manjšim psom. Uro in pol po incidentu ga je izsledila v kampu Brioni na Puntiželi. 

Sledili še trije primeri

Le dva dni kasneje, v noči s četrtka na petek, se je zgodil nov napad. Takrat je v splitskem nočnem klubu moški zabodel štiri ljudi - pripadnika interventne policijske enote, ki ni bil na dolžnosti, enega izmed vodij kluba, varnostnika in naključnega gosta lokala iz Avstrije, ki je pomagal poškodovanim. Nedaleč od kraja dogodka je policija prijela moškega z nožem, šlo je za 42-letnega Splitčana.
V petek zjutraj so hrvaški mediji poročali o napadu, ki se je zgodil v Bolu na otoku Brač. Neznani moški je izza hrbta prišel do 47-letne Rusinje, jo fizično napadel in ji z vratu strgal ogrlico, nato pa pobegnil. Ruska turistka je bila lažje poškodovana.
Nizu napadov, ki so se zgodili v razmaku tedna dni, je sledil še zadnji. Ta se je zgodil v Splitu, ko se je 31-letni francoski turist v družbi 24-letnega prijatelja, prav tako Francoza, okoli 5. ure zjutraj odpravil na plavanje na plažo Bačvice. V času, ko sta bila prijatelja v morju, je na kopnem zagledal neznanca, ki si ogleduje njune stvari. 31-letnik je želel storilcu preprečiti krajo, zato je prišel iz morja, takrat pa ga je moški napadel in zabodel. Storilec je uspel ukrasti tudi denarnico. 31-letni Francoz je v kritičnem stanju.

Čas je, da začnemo opazovati tudi negativne posledice turizma

Novinarji hrvaškega portala Index so ob vrsti napadov govorili s strokovnjakoma iz Ekonomskega inštituta v Zagrebu, ki sta nedavno objavila študijo o kriminalu na Hrvaškem v obdobju med letoma 1998 in 2016. Pri tem so pridobili podatke hrvaške policije, upoštevali pa so le kazniva dejanja, kot so kraje, ropi hiš in stanovanj ter plaž v času glavne turistične sezone. Dr. Ivica Rubil, eden od avtorjev študije, je za hrvaški medij povedal, da je raziskava pokazala, da na en odstotek porasta turistov kriminal naraste za 0,3 odstotka.
"Turisti so od nekdaj primerna tarča kriminalcev in čas je, da začnemo opazovati tudi negativne posledice turizma," pravi Rubil. "Ves čas govorimo o turizmu, ki je naše gonilo razvoja, zato ne smemo dopustiti, da to uničimo. Pri nas vselej govorimo le o pozitivnih vidikih turizma, hvalimo se o porastu turistov. Čas je, da to spremenimo, da pogledamo tudi negativne strani in trenutno stanje spravimo v red. Kriminal je eno glavnih vprašanj v tem trenutku in moramo se soočiti z dodatnim kriminalom, ki se pojavlja."

Hrvaška v vrhu držav članic EU po številu policistov glede na prebivalstvo

Nekdanji kriminalist in policist, sedaj svetovalec Željko Cvrtila je za hrvaški Index povedal, da se incidenti vedno pojavijo tam, kjer je veliko ljudi, pogosto tudi v kombinaciji z uživanjem alkohola in drog. Po njegovih besedah je eden glavnih problemov v tem trenutku predvsem ta, da na Hrvaškem ni dovolj policijskih patrulj. Ob tem je zanimiv podatek, da se hrvaška uvršča v sam vrh držav članic EU po številu policistov glede na prebivalstvo. A po besedah Željka Cvrtile je težava predvsem v tem, da policisti niso na terenu. "Policistov je na cesti, kjer je potrebno preverjati varnost, občutno premalo, medtem ko je na policijskih postajah in mejnih prehodih vsega preveč. Danes imamo približno 19.000 policistov, leta 1991 smo jih imeli 11.000. Policija nam varuje meje, namesto da bi to počela vojska, ki trenutno varuje vojašnice. 6.000 policistov so poslali na meje, ostale so razkropili po uradih, medtem ko jih je na cestah (pre)malo. V Zagrebu, denimo, na terenu manjka polovica policistov. Nekoč je bilo v eni izmeni na glavni policijski postaji dvajset policistov, danes sta tam dva ali štirje. V obmorskih krajih je situacija še slabša," je za Index povedal Cvrtila.

Policisti živijo na robu revščine

Željko Cvrtila ob tem izpostavlja, da je eden glavnih problemov, zakaj na Jadranu primanjkuje policistov, predvsem ta, da mladi povedo, da bodo raje kot delo policista opravljali delo natakarja, ki v času sezone zaslužijo bistveno več. "Nihče ne želi delati za štiri ali pet tisoč kun na mesec, ko pa lahko kot natakarji ta znesek podvojijo. To je kronična težava zadnjih dvajset let. Na morje tako pošiljajo pretežno policiste iz Slavonije in Baranje, ki tam živijo na robu revščine. Policija jim ne plača niti nastanitve niti hrane."
Po besedah Cvrtile so ti policisti povsem nemotivirani za delo in tako le čakajo, kdaj bodo lahko zapustili službo. "Pred vojno so morali biti policisti na intervenciji v petnajstih minutah, sedaj jih ni od nikoder po eno uro. Premalo jih je na terenu. Ko na kraj dogodka vendarle pridejo, morajo tam izpolniti deset formalnih obrazcev. Nikjer v Evropski uniji ne boste našli tako zapletenega sistema."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta