Ekipa naj bi ocenila fizično škodo v elektrarni, stanje osebja in izvedla nujne nadzorne dejavnosti. "Zagotoviti moramo varnost in zaščito največjega jedrskega objekta v Ukrajini in Evropi. Ponosen sem, da lahko vodim to misijo, ki bo še ta teden prispela v nuklearko v Zaporožju," je še zapisal Rafael Grossi. Na fotografiji, ki je bila priložena tvitu, vodja IAEA pozira z ekipo 13 strokovnjakov.
Strokovnjaki IAEA naj bi ocenili fizično škodo v elektrarni, ugotovili funkcionalnost njenih varnostnih in zaščitnih sistemov, ocenili stanje osebja in izvedli nujne nadzorne dejavnosti, so po navedbah dpa še sporočili iz agencije.
Grossi sicer že več mesecev opozarja na "zelo realno nevarnost jedrske nesreče" v Zaporožju in poziva k obisku skupine strokovnjakov v nuklearki. O obisku se razpravlja že več mesecev, vendar pa so bili pogovori do zdaj neuspešni, med drugim zaradi pomanjkanja varnostnih jamstev. Kijev je bil obisku sprva nenaklonjen tudi zaradi strahu pred tem, da bi ta legitimiral rusko okupacijo nuklearke.
Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je minulo soboto opozoril, da obstaja nevarnost uhajanja radioaktivnih snovi iz elektrarne. Tako ukrajinska kot ruska stran sta nato v nedeljo zatrdili, da stopnja radioaktivnega sevanja ostaja normalna.
Med četrtkom in petkom prejšnji teden je bila elektrarna zaradi spopadov prvič v svoji štiridesetletni zgodovini odrezana od ukrajinskega električnega omrežja.
Združene države Amerike so danes pozvale k popolni in nadzorovani zaustavitvi jedrske elektrarne, saj se v okolici krepijo spopadi med Ukrajino in Rusijo. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Kirby je ponovil pozive Washingtona k vzpostavitvi demilitariziranega območja okoli nuklearke. "Kot smo že večkrat povedali, jedrska elektrarna ni primerna lokacija za bojne operacije," je dejal.
Opozoril je, da se je nevarnost povečala prejšnji teden, ko so požari na območju privedli do zaustavitve dizelske elektrarne, ki zagotavlja rezervno napajanje nuklearki v Zaporožju. "Še naprej menimo, da bi bila nadzorovana zaustavitev jedrskih reaktorjev v Zaporožju najvarnejša in najmanj tvegana opcija v bližnji prihodnosti," je povedal. Ponudil je tudi podporo obisku inšpektorjev IAEA.
Ruske sile so jedrsko elektrarno, ki se ponaša s šestimi reaktorji, zasedle kmalu po začetku invazije februarja. Strah pred jedrsko katastrofo se je povečal po tem, ko so se v začetku tega meseca okrepili spopadi okoli elektrarne. Obe strani se medsebojno obtožujeta obstreljevanja obsežnega kompleksa nuklearke.
Ukrajinska vojska po navedbah Kijeva prebila rusko fronto pri Hersonu
Ukrajinska vojska je prebila rusko frontno črto v južni regiji Herson, so sporočili iz južnega poveljstva ukrajinske vojske. Proruske in ruske sile naj bi se bile ob tem prisiljene umakniti. Po poročanju ameriške televizije CNN gre pri tem za uvodno fazo obsežne ukrajinske protiofenzive.
"Danes je prišlo do močnega artilerijskega napada na sovražnikove položaje na celotnem ozemlju okupirane regije Herson," je dejal namestnik predsednika regionalnega sveta Hersona Sergej Hlanj ter dodal, da je končno prišel trenutek "osvoboditve celotne regije".
Načelnik ukrajinskega generalštaba Varelij Zalužnji je na Telegramu zapisal, da so ukrajinske sile že vzpostavile nadzor nad vasjo Suhi Stavok v bližini mesta Herson. Vodja ruske uprave na zasedenem Krimu Sergej Aksijonov pa je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass ukrajinske navedbe o protiofenzivi zavrnil in dejal, da Ukrajina napada le prek "virtualnih ofenziv".
Do obsežne ukrajinske protiofenzive naj bi prišlo po več kot šestih mesecih vojne v Ukrajini, pri čemer ameriške ocene po poročanju CNN kažejo, da je Rusija na fronto napotila manj enot, kot so sprva predvidevali.
Arktična politika: Zahod nadaljuje politiko konfrontacije z Rusijo, pravijo v Moskvi
Ruske oblasti so danes kritizirale izjavo o povečanju prisotnosti zveze Nato na Arktiki, ki jo je v nedeljo izrekel generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Odločitev je Stoltenberg utemeljil s tem, da Moskva na Arktiki ponovno odpira sovjetske baze in v njih namešča najsodobnejše orožje, kot so hipersonične rakete. "Zveza Nato mora povečati svojo prisotnost na Arktiki," je za nemški časnik Welt am Sonntag dejal Stoltenberg in spomnil, da bo po vstopu Finske in Švedske v Nato od skupno osmih kar sedem arktičnih držav članic zavezništva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na potrebo po okrepitvi varnosti na severnem krilu zavezništva v boju proti Rusiji je prvi mož Nata opozoril že v petek ob zaključku obiska kanadske Arktike. Poudaril je, da zmogljivosti Rusije na skrajnem severu predstavljajo strateški izziv za celotno zavezništvo, in opozoril na znatno krepitev ruske vojske v regiji. Ta naj bi vključevala ponovno odprtje na stotine novih in nekdanjih sovjetskih vojaških baz na Arktiki in uporabo skrajnega severa kot testnega območja za najnaprednejše orožje, vključno s hipersoničnimi raketami.
Hkrati je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi kitajskega prodiranja na Arktiko. Krepi svoj ladijski promet in iskanje novih virov. Prav tako naj bi Kitajska nameravala zgraditi največjo floto ledolomilcev na svetu.
"Peking in Moskva sta se zavezala, da bosta okrepila praktično sodelovanje na Arktiki. To je del poglabljajočega se strateškega partnerstva, ki je izziv za naše vrednote in interese," je dejal Stoltenberg. Opozoril je še, da nove varnostne izzive prinašajo tudi podnebne spremembe, kar zahteva temeljit premislek o Natovi arktični drži.
Stoltenbergovo izjavo o povečanju prisotnosti Nata na Arktiki je danes obsodil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in opozoril, da Zahod s tem zgolj nadaljuje politiko konfrontacije z Rusijo. Poudaril je, da bo Rusija na ustrezen način zaščitila svoje interese, tako varnostne kot gospodarske.
Tudi ZDA so v petek naznanile krepitev svoje prisotnosti na Arktiki. Ameriške oblasti namreč nameravajo ustanoviti položaj veleposlanika za Arktiko, da bi s tem okrepile diplomacijo z arktičnimi državami, domorodnimi ljudstvi in ostalimi.
Arktika obsega območja ZDA, Danske, Finske, Islandije, Kanade, Norveške, Švedske in Rusije. Slednja si lasti 1,2 milijona kvadratnih kilometrov Arktike, zlasti tamkajšnje surovine, kot sta nafta in plin.
