"Obravnavali so nas kot živali. Še hujši od zveri so," je za ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform povedala 26-letna vojakinja, ki se je prejšnji teden vrnila iz šestmesečnega ruskega ujetništva.
Hanna O. je ena od 108 žensk iz ene največjih rusko-ukrajinskih izmenjav vojnih ujetnikov od začetka vojne v Ukrajini. V ujetništvo so jo odpeljali iz jeklarne Azovstal v uničenem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol. Ukrajinske enote - in tudi številni civilisti - so tedne vztrajale v jeklarni, obkoljeni in napadani od ruskih sil.
"Pretepali so nas in mučili z elektriko. To je še najlažje. Nekatera dekleta so obešali. O hrani sploh ne želim govoriti, ker je bila kisla, niti psom tega ne dajo. Ženskam, ki so tetovirane, so hoteli odsekati roke in tetovaže, jih sprati s paro."
"Mučili so me, ker sem vojakinja, ker obstajam in ker govorim ukrajinsko," je povedala Hanna. Zdržala je izključno zato, ker ni opustila misli, da se bo enkrat vrnila domov.
Po ženevskih konvencijah je mučenje ujetnikov vojni zločin. Priče ukrajinske vojne poročajo o različnih oblikah torture. Tudi o posilstvih. Dogajajo se tudi prisilne deportacije - tudi otrok, ki naj bi jih nato na proruskih območjih ali v Rusiji "preobrazili" v Ruse.
