Umrl je Momir Bulatović: Bil je trden podpornik Miloševićeve politike

STA, VB
01.07.2019 10:08
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dobra dva meseca pred slovensko in hrvaško razglasitvijo samostojnosti: Na Brdu pri Kranju so se zbrali predsedniki republik SFRJ na Brdu Momir Bulatović (Črna gora, na posnetku skrajno levo z brki), Alija Izetbegović (BiH), Slobodan Milošević (Srbija), Milan Kučan (Slovenija), Kiro Gligorov (Makedonija) in Franjo Tudjman (Hrvaška). Živ je le še Kučan. 
Boris Vugrinec

Bivši predsednik Črne gore in premier nekdanje Zvezne republike Jugoslavije Momir Bulatović je umrl v nedeljo v starosti 63 let. Neuradno je umrl za posledicami infarkta.
Za predsednika Črne gore je bil izvoljen na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Na tem položaju je bil osem let, nato pa po notranjih strankarskih bojih v vrhu Demokratske stranke socialistov (DPS), katere predsednik je bil od njene ustanovitve, na predsedniških volitvah leta 1998 izgubil proti svojemu sodelavcu in takratnemu premierju Črne gore Milu Đukanoviću. Istega leta je postal predsednik zvezne vlade takratne Zvezne republike Jugoslavije, ki je obstajala med letoma 1992 in 2003, sestavljali pa sta jo Srbija in Črna gora. Položaj mu je ponudil takratni predsednik ZRJ Slobodan Milošević. Na tem položaju je bil do leta 2000, ko je padel Miloševićev režim. Spomladi 1999 je bil tisti, ki je razglasil stanje neposredne vojne nevarnosti in nato še vojne razmere v času bombardiranja zveze Nato na ZRJ. Leta 2001 je izstopil iz svoje Socialistične ljudske stranke, ki jo je ustanovil leta 1998, in se umaknil iz politike. Posvetil se je zasebnemu poslu in strokovnemu izpopolnjevanju.
Bil je trden podpornik Miloševićeve politike in je podprl agresijo na Hrvaško v 90. letih prejšnjega stoletja ter poslal črnogorske enote na Dubrovnik. Pogosto je govoril, da je "Črna gora drugo oko Srbije". Na zadnji seji Zveze komunistov Jugoslavije je hrvaškemu in slovenskemu vodstvu sporočil, da "sneg ne pada zato, da pokrije breg, ampak da zveri pokažejo svoje sledi".
Rodil se je 21. septembra 1956 v Beogradu v oficirski družini, osnovno in srednjo šolo je končal v Zadru. V Črno goro je prišel leta 1975, kjer je v Podgorici, takrat Titogradu, magistriral iz ekonomskih znanosti in bil asistent na fakulteti. S politiko se je začel ukvarjati že v mladinski organizaciji in kot študent, leta 1989 pa je bil izvoljen za predsednika predsedstva Zveze komunistov Črne gore.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta