Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo devet mrtvih in več kot 2800 ranjenih, od tega 170 kritično, čeprav nekateri mediji poročajo o kar 4000 poškodovanih.

New York Times je poročal, da so izraelski agenti v pozivnike tajvanskega podjetja GoldApollo vgradili majhne eksplozivne naprave in sprožilce za detonacijo na daljavo.

Pozivnike je razneslo istočasno, ko so vsi naenkrat dobili enako sporočilo, in naj torej ne bi šlo za detonacije zaradi pregrevanja litijskih baterij, kot so navajala uvodna poročila. Večina pozivnikov je bila modela AP924, še dodaja New York Times.

Podjetje Gold Apollo je zanikalo, da bi proizvedlo te pozivnike. Kot so zatrdili novinarjem, resda nosijo njihov logo, oblikovalo in izdelalo pa naj bi jih podjetje BAC s sedežem na Madžarskem. To naj bi skrbelo za proizvodnjo in prodajo pozivnikov tipa AR924, za katere so dovolili uporabo svoje znamke, v ostale procese pa da niso vključeni.

Televizija CNN je pred tem poročala, da je po navedbah libanonskega varnostnega vira te pozivnike v zadnjih mesecih kupil Hezbolah, ki se zaradi varnosti izogiba visokotehnoloških naprav, kot so pametni telefoni, in uporablja nizkotehnološke pozivnike.

Hezbolah je sporočil, da so pozivniki pripadali uslužbencem različnih enot in institucij gibanja, ter potrdil smrt osmih svojih pripadnikov. Eksplozije so označili za kriminalno agresijo, zanje okrivili Izrael in napovedali maščevanje.

Med smrtnimi žrtvami je tudi desetletna deklica, ranjen pa je bil še veleposlanik Irana. Teheran in Bejrut sta za napad prav tako nemudoma obtožila Izrael, ki zaenkrat molči.

Do napada je prišlo dan po tem, ko je izraelski obrambni minister Joav Galant na srečanju z ameriškim odposlancem Amosom Hochsteinom dejal, da je čas za diplomacijo s Hezbolahom minil in da lahko v ospredje stopi vojaška moč. Nekaj ur pozneje je bila napadena celotna komunikacijska infrastruktura libanonskega gibanja.

ZDA: Šlo je za "incident"

ZDA zanikajo vsakršno vpletenost v napad, ki ga je tiskovni predstavnik State Departmenta Matt Miller označil kot incident. "ZDA niso bile vpletene in niso vedele za noben napad," je novinarjem v Washingtonu povedal Miller, ni pa odgovoril na vprašanje, ali ZDA menijo, da je vpleten Izrael.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin se je v torek sicer dvakrat pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Galantom, navaja CNN. Oba sta v rednih stikih, vendar pa naj bi bila dva pogovora v enem dnevu neobičajna.

"Minister je ponovno poudaril potrebo po prekinitvi ognja in dogovoru o talcih ter pomen zmanjšanja napetosti z diplomacijo, da bi preprečili možnost širšega regionalnega konflikta," je o pogovoru dejal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.

Poziv k deeskalaciji

Več držav je danes po eksplozijah pozivnikov v Libanonu, v katerih je bilo ubitih dvanajst ljudi, še okoli 2800 pa ranjenih, pozvalo k deeskalaciji napetosti v regiji. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je razmere označil za zaskrbljujoče in posvaril pred zaostrovanjem razmer, kar bi lahko imelo hude posledice za regijo in širše.

"Čeprav se zdi, da so bili napadi ciljno usmerjeni, so imeli veliko, neselektivno kolateralno škodo med civilisti. Med žrtvami so bili tudi otroci. Menim, da so te razmere zelo zaskrbljujoče. Lahko samo obsodim napade, ki ogrožajo varnost in stabilnost Libanona ter povečujejo nevarnost zaostrovanja v regiji," je izjavil Borrell.

Dodal je še, da EU vse zainteresirane strani poziva, naj preprečijo popolno vojno, ki bi imela hude posledice za celotno regijo in širše, so sporočili iz evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).

Tudi Velika Britanija in Belgija sta pozvali k deeskalaciji napetosti v regiji. "Gre za brutalno stopnjevanje nasilja," je dejala podpredsednica belgijske vlade Petra De Sutter in dodala, da je potrebna mednarodna preiskava.

Rusija in Turčija opozarjata

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je medtem obsodila dogajanje v Libanonu. "Ostro obsojamo napad brez primere na prijateljski Libanon in njegove državljane, ki predstavlja grobo kršitev njegove suverenosti in resen izziv mednarodnemu pravu z uporabo nekonvencionalnega orožja," je nadaljevala in vse vpletene strani pozvala k zadržanosti. "To, kar se je zgodilo, ne glede na to, za kaj gre, vsekakor vodi k stopnjevanju napetosti," pa je ocenil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru z libanonskim premierjem Najibom Mikatijem izrazil žalost zaradi eksplozij. Opozoril je, da so poskusi Izraela, da bi vojno v Gazi razširil na širšo regijo, nevarni. Egiptovski predsednik Abdel Fattah al Sisi pa je izjavil, da Kairo obsoja vsakršne poskuse eskalacije v regiji, poroča katarska televizija Al Jazeera.