Če bi izbruhnila vojna ali pa bi se pojavila kaka druga oblika nevarnosti, bi morali imeti državljani EU zaloge za nujne primere. Priporočilo je zapisano v 165-stranskem Poročilu o civilni in vojaški pripravljenosti Evrope, ki ga je spisal nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö, posebni svetovalec predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. Predstavil ji ga je preteklo sredo.
V dokumentu piše, da EU ni bila pripravljena na izbruh pandemije covida-19 in tudi ne na rusko invazijo na Ukrajino. Prav zato je zdaj skrajni čas, da se začne delati na pripravljenosti, namesto da se odziva na posledice, je navedeno v poročilu.
Med drugim tudi piše, da bi morala Evropska unija gospodinjstvom svetovati, da morajo biti pripravljena, da lahko v nujnih primerih 72 ur funkcionirajo povsem avtonomno. V ta namen bi morale države članice svojim državljanom podati smernice o skladiščenju zalog, evakuacijah in tudi o načinu dostopa do nujnih služb, poroča ameriški tednik Newsweek.
Omenjajo tudi različne potrebščine, ki bi jih morala gospodinjstva imeti v nujnih primerih. Te so hrana, pijača, zdravila, svetilke in baterijski radijski sprejemniki.
Namen poročila je, da se državljane EU pripravi na izredne razmere, kot so nova pandemija, ekstremni vremenski pogoji ali vojna. Čeprav ruska agresija ni edina možna grožnja, je omenjena kot zelo problematična.
"Nimamo jasnega načrta, kaj bo storila Evropska unija, če bo prišlo do agresije na eno izmed članic. Vojaška grožnja, ki jo evropski varnosti predstavlja Rusija, nas sili, da se z njo ukvarjamo kot z glavnim problemom, brez podcenjevanja ostalih potencialnih groženj," piše v poročilu. Hkrati pa še, da so najbolj ogrožene neposredne sosede Rusije in da bi kakršno koli dejanje Rusije proti članici Unije vplivalo na vse članice.
Med drugim je tudi navedeno, da bi morale države nameniti najmanj 20 odstotkov proračuna za povečanje varnosti in pripravljenosti na krizne razmere.
