Veljavnost pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF) iz leta 1987 je včeraj dokončno potekla. ZDA so se za odpoved te pogodbe odločile, ker da je Rusija razvila rakete, ki kršijo njena določila, poroča slovenska tiskovna agencija STA. V Moskvi to zanikajo, odgovornost pa zavračajo na Washington.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je včeraj znova zatrdil, da Nato noče nove oboroževalne tekme, rusko ponudbo moratorija pa je zavrnil kot povsem neverodostojno. Rusija še naprej krši pogodbo INF, zato začne veljati odločitev ZDA za odstop od pogodbe, kar zaveznice popolnoma podpirajo, so zapisale članice Nata v skupni izjavi. "Položaj, ko ZDA pogodbo spoštujejo, Rusija pa ne, ni vzdržen. Rusija nosi izključno odgovornost za propad pogodbe," še poudarjajo.
Nato se bo na znatna tveganja, ki jih prekinitev pogodbe pomeni za varnost zaveznic, odzval "umerjeno in odgovorno", dogovorjen je "uravnotežen, usklajen in obramben sveženj ukrepov za ohranitev verodostojne in učinkovite Natove odvračalne in obrambne drže". Stoltenberg je ob tem izpostavil, da ne bodo hiteli v izvajanje teh ukrepov, ki vključujejo v glavnem vaje, obveščevalne dejavnosti in konvencionalne zmogljivosti. Pogodbo sta 8. decembra 1987 sredi pogovorov o jedrski razorožitvi in nadzoru oborožitve podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa. Tako je INF prepovedoval vse kopenske jedrske rakete in objekte za njihovo izstrelitev z dometom od 500 do 5500 kilometrov. Ni pa prepovedal tovrstnih raket, ki jih je mogoče izstreliti z morja ali iz zraka. Domet raket potrjuje, da je šlo za pogodbo, ki je bila namenjena predvsem obvarovanju Evrope, kar pomeni, da je bila INF bolj v korist Zahoda kot Rusije, ki je prevzela nasledstvo Sovjetske zveze.
Po vnovičnem zaostrovanju napetosti med ZDA in Rusijo - zlasti zaradi ukrajinske krize - se je znova začela krepiti tudi oboroževalna tekma. Rusija je začela svoje raketne zmogljivosti razvijati na novo. Sporen je postal raketni sistem 9M729, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Po navedbah Rusije te rakete naj ne bi bile sporne, češ da imajo maksimalni doseg 480 kilometrov. Toda Američani skupaj z Natom zatrjujejo, da imajo te rakete domet vsaj 2600 kilometrov. Prve obtožbe na Rusijo, da krši pogodbo INF, je Washington na Rusijo naslovil leta 2014. Rusija je obtožbe redno zavračala, zgodilo pa se ni nič vse do 20. oktobra lani, ko je predsednik ZDA Donald Trump razglasil, da bo odstopil od pogodbe INF. ZDA so jo formalno suspendirale 1. februarja letos, s čimer je začel teči šestmesečni "odpovedni" rok, da Rusija odpravi kršitve, ali pa pogodba dokončno preneha veljati. A ker je Rusija z enako mero odgovorila že naslednji dan, 2. februarja, je bila usoda INF zapečatena. Trump sicer predlaga, da bi morali skleniti novo tovrstno pogodbo, vendar bi vanjo morali pritegniti tudi Kitajsko, o čemer pa Peking noče niti slišati.
Ruski predsednik Vladimir Putin je od pogodbe uradno odstopil s podpisom ustreznega zakona 3. julija letos, za ZDA pa je pogodba uradno mrtva z včerajšnjim dnem. (zur)
