Demokrat Joe Biden: 248 elektorskih glasov. Republikanec Donald Trump: 214. Takšno je bilo stanje na ameriških predsedniških volitvah v sredo ob 21. uri po srednjeevropskem času. Za zmago je potrebnih najmanj 270 elektorskih glasov od skupno 538. Kdo bo torej od 20. januarja prihodnjega leta stanovalec Bele hiše in voditelj najmočnejše države na svetu, bo znano v prihodnjih dneh ali tednih. V številnih zveznih državah še niso prešteli vseh glasov, izid je skrajno tesen, pogosto manj kot dva odstotka prednosti za enega ali drugega, poleg tega pa je kar nekaj milijonov ljudi od skupno približno 200-milijonskega volilnega telesa, ki se je registriralo, glasovalo po pošti. Povrh vsega bo v najmanj eni državi potrebno ponovno štetje glasov. To bo Wisconsin, ponovljeno preštevanje pa zahteva Trumpova kampanja. V tej državi, eni od odločilnih, je Biden prejel 1,630.389 glasov, Trump pa 1,609.879. Biden naj bi bil s tem že zmagal.{infobox-quote_full}143755{/infobox-quote_full}
Trump pohitel z razglasitvijo zmage
Volilna noč je bila dolga. Najprej je krepko vodil Joe Biden. Jasno, prvi so prihajali izidi iz zveznih držav na vzhodni obali ZDA, ki so tradicionalne demokratske utrdbe. Toda bolj ko se je v Sloveniji noč prevešala v jutro, bolj je kopnela Bidnova prednost in Trump se je približeval po poročilih iz skoraj vsake države v osrednjem delu ZDA. Na koncu je Zahodna obala spet dala upanje Bidnu, toda preračuni, ki so jih sproti objavljale številne ameriške televizije, so do zgodnjega popoldneva skoraj družno predvidevali, da bo Trump zmagal. Preobrat se je zgodil šele okoli 15. ure po našem času, ko se je tehtnica v Wisconsinu in Michiganu znova rahlo nagnila na Bidnovo stran. Je pa Trump krepko vodil v Pensilvaniji, državi, ki so jo mnogi označili kot ključno za določitev zmagovalca.{api_embed_photo}601733{/api_embed_photo}
Ker je Trump tako nepričakovano vstal od politično mrtvih, saj so mu vse ankete obetale prepričljiv poraz, je bila jasna njegova evforičnost, ko je zgodaj zjutraj po washingtonskem času stopil pred kamere v Beli hiši. "Kar se mene tiče, smo že zmagali," je sijal od zadovoljstva. "Pripravljeni smo na veliko proslavo." Hkrati je zagrozil, da bi lahko od vrhovnega sodišča zahteval konec preštevanja glasov, in sprožil ogorčene reakcije v taboru Joeja Bidna. "Predsednikova izjava o končanju štetja pravilno oddanih glasovnic je nesprejemljiva, neverjetna in nepravilna," je sporočila šefica Bidnove kampanje Jen O'Malley Dillon. "Še nikoli v naši zgodovini ni skušal predsednik ZDA Američanom odvzeti njihovega glasu na nacionalnih volitvah," je dodala.
Biden je sicer nastopil dobro uro pred Trumpom, ko se je rezultat že lomil. Poudaril je, da bodo volitve končane šele, ko bodo prešteti vsi glasovi. Pozval je ljudi, naj bodo potrpežljivi in naj ne izgubijo upanja. "Imam dober občutek glede tega, kje smo," je dodal. Spomnil je še, da šteje vsak glas, tudi tisti, oddani po pošti. "Volitve niso končane, dokler niso prešteti vsi glasovi," je povedal Biden, ki ga je spremljala soproga Jill.{api_embed_photo_L30}601734{/api_embed_photo_L30}
Poštne glasovnice na strani demokratov
Kje se torej lomijo volitve? V sredo ob 21. uri je po 95 odstotkih preštetih glasovnic Biden v Wisconsinu prejel 49,6 odstotka glasov, Trump pa 48,9 odstotka. Biden tako v državi na severu ZDA, ki zmagovalcu prinese deset elektorskih glasov, vodi za nekaj manj kot 21.000 glasov. Na še tesnejši izid je kazalo v sosednjem Michiganu, kjer se je sprva pričakovala tesna zmaga Trumpa, potem pa je za okoli pol odstotne točke vodil Biden. Po 94 odstotkih preštetih glasovnic je bil v vodstvu Biden z 49,4 odstotka glasov, tesno za petami mu je sledil Trump z 49,1 odstotka. Razlika med njima je bila okoli 10.000 glasov.
Razlika v številu glasov se je manjšala tudi v Nevadi. Sprva je tam kazalo na zmago demokrata, potem pa se mu je Trump približeval. V tej državi, ki ima šest elektorskih glasov, je Biden po sredinih podatkih prejel 49,2-odstotno podporo, Trump pa 48,6-odstotno. Biden je imel manj kot 8000 glasov prednosti.{api_embed_photo_R30}601712{/api_embed_photo_R30}
Toda potem bo treba prešteti še glasovnice, poslane po pošti, pravila glede tega pa se razlikujejo od države do države. Po pošti naj bi sicer bolj glasovali volivci demokratov, medtem ko tisti, ki volijo republikance, običajno raje pridejo na volišča. V Pensilvaniji bodo v večini okrožij upoštevali vse glasovnice z najkasnejšim datumom na žigu 3. novembra, ki bodo prispele do petka, vse glasovnice pa morajo prešteti najkasneje do 23. novembra. Zamude je pričakovati v Severni Karolini, kjer naj bi upoštevali vse pravočasno oddane glasovnice, ki bodo po pošti prispele do 12. novembra. V Nevadi bodo upoštevali vse glasovnice, oddane najkasneje 3. novembra, ki bodo prispele do 10. novembra.{infobox-gray}143756{/infobox-gray}
Razmerje moči v kongresu ostaja nespremenjeno
V senci predsedniških volitev so potekale tudi volitve v oba domova parlamenta oziroma kongresa. Volili so vseh 435 članov spodnjega, predstavniškega doma in 35 članov od stotih zgornjega doma oziroma senata. Demokratom se obeta ohranitev večine v predstavniškem domu. Po izračunih ameriške tiskovne agencije AP je bilo do sinoči izvoljenih 181 demokratov in 173 republikancev. Republikanska stran je pridobila štiri sedeže.
Pred volitvami so demokrati upali, da bodo večino dosegli tudi v senatu, kjer pa bodo očitno še naprej prevladovali republikanci, a je več republikanskim senatorjem, ki so veljali za šibke kandidate, uspelo ubraniti svoje sedeže. Vsaka ameriška zvezna država ne glede na velikost in število prebivalcev sicer v kongres pošlje dva senatorja. Trenutno imajo republikanci v senatu 53 sedežev od stotih. Glede na izračune agencije AP so imeli republikanci do srede do 21. ure zagotovljenih 47 sedežev, demokrati pa 45, še dva sta predstavnika drugih strank, vendar se običajno upoštevajo v demokratski kvoti.
