Izraelsko obstreljevanje je terjalo tudi nove smrtne žrtve, ki so jih doslej našteli že več kot 1200. Približno toliko je bilo ubitih tudi v napadu Hamasa na Izrael.
Izrael je po silovitem napadu pripadnikov palestinskega gibanja Hamas na Izrael minuli konec tedna v ponedeljek uvedel blokado Gaze, zaradi česar je območje odrezano od dobave elektrike, pa tudi hrane in vode.
Krepi se pritisk za vzpostavitev humanitarnih koridorjev, prek katerih bi se lahko tja stekali pomoč in zdravila, obenem pa bi Palestincem omogočili odhod z območja, kjer so bili mnogi domovi uničeni v izraelskih zračnih napadih.
Da je nujna dobava osnovnih življenjskih potrebščin, je v sredo opozoril tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. "Takoj zdaj potrebujemo neoviran dostop humanitarne pomoči," je dejal v New Yorku. Ob verjetni izraelski ofenzivi na Gazo je pozval tudi k spoštovanju mednarodnega prava.
Abas pozval h končanju agresije na Palestince
Palestinski predsednik Mahmud Abas je v prvi javni izjavi od začetka sedanje vojne med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas danes pozval k "takojšnjemu končanju agresije na palestinski narod". Kot v nasprotju z moralo, vero in mednarodnim pravom pa je zavrnil ubijanje ali zlorabe civilistov na obeh straneh.
Kot so sporočili iz palestinskega predsedstva, je Abas to dejal na srečanju z jordanskim kraljem Abdulahom II. v Amanu. Na srečanju sta govorila o "načinih za ustavitev izraelske agresije na palestinski narod in o nujni dostavi pomoči" na območje Gaze, ki ga nadzira Hamas, ki je spiralo nasilja začel s sobotnim vdorom na izraelsko ozemlje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Napadi izraelskih sil in palestinskih skrajnežev na civiliste so "v nasprotju z moralo, vero in mednarodnim pravom", je dejal Abas in izpostavil, da Palestinci zavračajo nasilje ter skušajo z miroljubnim ljudskim odporom in političnimi akcijami doseči svoje nacionalne cilje.
Opozoril je na nevarnost, da bo edina elektrarna na območju Gaze zaradi pomanjkanja goriva prenehala delovati. Pozval je k nujnemu ukrepanju za zagotovitev elektrike in vode, kot tudi k nujni vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za prebivalce Gaze.
Medtem ko Hamas na območju Gaze zadržuje več deset izraelskih civilistov in vojakov za talce, več pripadnikov Hamasa pa so ujeli v Izraelu, je Abas še pozval k "izpustitvi civilistov, zapornikov in ujetnikov", poroča AFP.
Abas sicer vodi palestinske oblasti, ki upravljajo Zahodni breg.
Na območju Gaze, gosto poseljene enklave z 2,3 milijoni prebivalcev, je bilo od začetka novega vala spopadov in obstreljevanja razseljenih že več kot 338.000 ljudi, je sporočil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih razmer (OCHA).
Naraslo je tudi število žrtev vse bolj intenzivnega izraelskega obstreljevanja, ki jih je po zadnjih podatkih palestinskega ministrstva za zdravje že več kot 1200. Na tisoče ljudi je ranjenih.
Tudi iz Izraela poročajo o 1200 smrtnih žrtvah Hamasovega napada na izraelsko ozemlje minuli konec tedna. Najmanj 100 ljudi so palestinski borci zajeli kot talce. Pozivom k njihovi takojšnji izpustitvi se je pridružil tudi Guterres.
Netanjahu: Vsak borec Hamasa je "mrtev človek"
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sinoči po prvem zasedanju novoustanovljene vlade narodne enotnosti dejal, da je vsak borec Hamasa "mrtev človek". Podobno retoriko je ubral tudi vodja opozicije Beni Ganc, ki je po sestanku dejal, da je zdaj "čas za vojno". Dodal je, da je nova vlada pripravljena, da "z obličja Zemlje izbriše stvar, ki se imenuje Hamas".
Ameriški predsednik Joe Biden pa naj bi od Netanjahuja zahteval, da pri v akciji proti Hamasu spoštuje vojaško pravo. "Izraelskemu premierju sem povedal eno stvar, to pa je, da ob vsem besu in frustraciji, deluje v skladu z vojaškim pravom," je dejal Biden.
Hkrati je opozoril Iran, naj bo previden. Ob tem je poudaril, da je v vzhodni del Sredozemskega morja prispela ameriška letalonosilka in napovedal, da so nova letala še na poti. Ameriški uradniki za zdaj še niso odkrili povezav med Hamasovim sobotnim napadom na Izrael in Iranom, a te povezave iščejo, saj Teheran podpira Hamas. Netanjahuju je Biden tudi zatrdil, da bodo ZDA poslale vojaško pomoč za boj proti omenjenemu palestinskemu gibanju.
Po telefonu govorila Raisi in bin Salman
Iranski predsednik Ebrahim Raisi in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta v sredo v telefonskem pogovoru po zaostritvi nasilja in spopadov v Izraelu in na območju Gaze poudarila potrebo po enotnosti islamskega sveta. Gre za njun prvi neposreden stik, odkar so se odnosi med državama letos začeli izboljševati.
Raisi je poklical bin Salmana za pogovor o trenutnem vojaškem položaju v Gazi in okolici. Mohamed bin Salman ga je obvestil, da Rijad komunicira z vsemi mednarodnimi in regionalnimi stranmi za zaustavitev širjenja spopadov. Poudaril je tudi trdno zavezo kraljevine za podporo Palestincem.
Iranska tiskovna agencija Irna je medtem poročala, da sta govorila o potrebi po končanju vojnih zločinov nad Palestinci. Poudarila naj bi tudi pomen enotnosti islamskega sveta.
Princ Mohamed je v sredo po telefonu govoril tudi s turškim predsednikom Recepom Tayipom Erdoganom in mu prav tako zagotovil, da si Rijad preko regionalnih in mednarodnih komunikacij prizadeva za koordinacijo, ki bo ustavila širjenje spopadov.
Načelnik izraelskih sil: V soboto nismo izpolnili svoje naloge
Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi je danes priznal napake in pomanjkljivosti v odzivu izraelskih sil na sobotni napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Pozval je k oceni ravnanja vojske in se zavzel, da bodo storili vse, da talce, ki jih je zajel Hamas, vrnejo domov.
"Sile IDF so odgovorne za varnost države in njenih državljanov, v soboto zjutraj pa nam te odgovornosti ni uspelo izpolniti," je Halevi dejal v svoji prvi izjavi za javnost po napadu Hamasa. Ob tem je poudaril, da se vojska neusmiljeno bori proti teroristom, ki so zagrešili nepredstavljiva dejanja, in da v Gazi ciljajo pripadnike Hamasa in njihovo infrastrukturo.
Izraelska vojska je sporočila, da je od sobote, ko je začela napadati cilje Hamasa, na območje Gaze odvrgla približno 6000 bomb s skupno težo okoli 4000 ton.
Vodja opozicije Jair Lapid je medtem vlado obtožil neodpustljivega neuspeha, ker ni uspela preprečiti napada Hamasa. Prav tako je dejal, da se ne bo pridružil krizni vladi narodne enotnosti, ki sta jo napovedala izraelski premier Benjamin Netanjahu in opozicijski voditelj Beni Ganc. Kot je pojasnil, se ne želi pridružiti vladi, v kateri so tudi ekstremisti, in pri tem navedel ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja. Kljub temu pa podpirajo vojno proti Hamasu, je dodal. Medtem je krizna vlada narodne enotnosti že zaprisegla. Izraelski parlament jo je potrdil s 66 glasovi za in štirimi proti, Netanjahujev partner v vladi Ganc pa je skupaj s še štirimi člani stranke Nacionalne enotnosti zaprisegel kot minister. Vsi so sicer ministri brez resorja.
Netanjahu in Ganc sta se v sredo dogovorila še o vzpostavitvi vojnega kabineta, v katerem bo še obrambni minister Joav Galant ter dva opazovalca.
