Avgusta sejemo vrtnine za pozno jesen in zgodnjo pomlad

Letošnje poletje je zaznamovalo res zelo vroče julijsko vreme. Glede na to, da je sledilo prenizkim majskim in tudi junijskim temperaturam, so tako rastline kot zemlja zdaj precej utrujeni in potrebujejo našo pomoč. Čeprav je bilo nekaj padavin, pa upam, da jih bo še kaj v času, ko bo ta prispevek objavljen, sta tako namakanje kot rahljanje tal še vedno najbolj pomembni opravili. Tako zagotavljamo, da imajo rastline ugodne pogoje za rast, s tem pa bodo odpornejše. Rahljanje tal po padavinah prekine kapilarni tok (izhlapevanje) vode iz zemlje in s tem vsaj nekaj vlage zadrži v tleh. Rahljanje tal pred padavinami pa "odpre" zemljo, kar omogoči, da dežne kaplje sploh prodrejo v zemljo, da torej ne odteče večina vode kar po zbiti površini z vrta drugam. Če želite zadržati čim več vode v tleh, je smiselno po padavinah zemljo prekriti z zastirko.

V avgustu so padavine sicer pogostejše, pogosto je tudi jutranja rosa zelo močna, a letos je pomanjkanje vlage v tleh res veliko, zato bo namakanje še kar nekaj časa potrebno. Ko pa je padavin nekaj več, predvsem pa ko zjutraj opazimo dolge jutranje rose, se pričnejo res ugodne razmere za napade bolezni. Glede na to, da so tudi rastline od dolge poletne vročine in suše zelo utrujene, so tudi bolj dovzetne za bolezni. Zato upoštevajte vse preventivne ukrepe, kot so odstranjevanje zalistnikov, spodnjih listov, rahljanje tal okoli rastlin, zastirka ali posejane ustrezne rastline (da sonce ne pripeka preveč na korenine), redno namakanje, preko listov pa dodajamo še hranila, predvsem kalcij, ki je tudi element odpornosti plodovk.

Pred prvimi večjimi padavinami svetujem tudi uporabo pripravkov, ki jim z eno besedo rečemo biostimulansi. To so izvlečki morskih alg, aminokislinski pripravki, izvlečki rastlin, med domačimi pa čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Posebej občutljive so kumare, ki postanejo ob pogostih spremembah temperatur grenke. A jeseni potrebujejo vašo pomoč praktično vse vrtnine.

Poberite vse, kar je zrelo

Če to ne zadošča, pa uporabite celo bakrena listna gnojila, pripravek iz sode bikarbone, najbolj primeren in uporaben se meni zdi čaj iz rmana, ki ga je tudi letos kljub suši dovolj na travnikih. Prav tako pa lahko uporabite pripravek iz njivske preslice, ki ga najdete tudi v trgovinah.

Avgusta je na rastlinah že veliko plodov. Sproti jih ne utegnete pobrati. Res je, da na rastlini ostanejo dolgo sveži. Pa vendarle vedite, da so rastlini v breme. Zanje porablja veliko energije, ki bi jo lahko porabila tudi za obrambo pred težavami. Ne puščati preveliko zrelih plodov paradižnika, paprike, jajčevca, nizkega fižola ali dolge vigne na rastlinah. Posebej, ko se po daljšem obdobju suhega vremena napove dež in znižanje temperatur, poberite vse, kar je zrelo. Rastline pa poškropite s katerim od pripravkov, ki jim pomagajo pri odpornosti.

Če je poletno sušo prekinilo deževno vreme, korenček v zemlji pa je že primerno velik, ga je nujno izpuliti in shraniti, najbolje pred dežjem. Enako velja za krompir, saj je velike verjetnost, da bo korenček zacvetel, krompir pa pričel ponovno gnati. Sušno in vroče obdobje namreč rastline smatrajo kot počitek in bodo zelo hitro pričele ponovno poganjati korenine, postale bodo "kosmate". A to še ni najhuje. Običajno v sredini že naredijo steblo, to pomeni, da postane sredina trda. Izgubljajo koristne vsebine.

Setve še niso zaključene

Čas setev ni končan, avgusta sejemo marsikaj. Nekatere vrtnine sejemo ponovno, da bodo prezimile in jih bomo pobirali spomladi, nekatere še zadnjič pred zimo, druge pa za jesenski pridelek. Skrajni čas sicer je tudi za ponovno setev grmičastih bučk in tudi solatnih kumar. Bolje je vzgojiti sadike, a tudi direktne setve na stalno mesto so še mogoče. Še vse do konca meseca lahko posejete nizek stročji fižol.

Ponovno se sejejo spomladansko jesenske sorte solat, kot so leda, ljubljanska ledenka, bistra, belokriška, mima in še kakšno bi našli. Nekoč smo od sredine avgusta že sejali prezimne sorte, zdaj je zato še mnogo prezgodaj.

Posejete lahko tudi špinačo, če ste njen ljubitelj. Meni osebno je blitva koristnejša, saj lahko na isti površini pridelamo veliko več listne mase. Iz nje lahko naredite povsem isto jed kot iz listov špinače, vendar je njena uporaba lahko še širša. Mladi listi so odlični v sveži solati z različnimi prelivi in predvsem mladimi listi različnih drugih vrtnin (rdeča pesa, rukola, solata, radič). Blitva, posejana zdaj, bo lepo prezimila in spomladi dala še nekaj okusnih, zdravih listov.

Prav tako posejte ponovno korenček in peteršilj. Zdaj posejan korenček bo skoraj zagotovo prezimil. Sama bi posejala tudi zelo zgodnji sorti korenčka, pariški in kuroda, ki bosta primerni za zelenjavne jedi že pozno jeseni. Za prezimovanje je najboljši kar nantes, ki ga dobro poznamo. Zaradi zakonodaje EU ga zdaj najdete tudi pod imenom Nantaise amelioree 2.

Cvetačo, brokoli, kitajsko zelje, majski srebrnjak

Do sredine avgusta še lahko presajamo sadike endivije in radiča. Prav tako je avgust najboljši mesec za sajenje sadik cvetače in brokolija. Jeseni najbolje uspevata. A časa ni več veliko. Med različnim zeljem pa je možno saditi samo še sadike zgodnjih sort. Ne pozabite pa na kitajski kapus. Posejete ga lahko do sredine meseca, sadike pa presajate do konca meseca.

Prav tako je še vedno čas za setev črne redkve in podzemne kolerabe. Te vrtnine lovijo zadnje močne sončne žarke v svoje korene. Tam vam bodo celo zimo pomagali v boju s zimskimi prehladi in drugimi tegobami. Veliko boljši kot tablete so koreni redkve in njihov sirup - pa tudi gomolji kolerabe v juhi.

Majski srebrnjak, posejan avgusta, ne bo uhajal v cvet. Mnogi ste se navadili in v začetku oktobra sadite čebulček za mlado čebulo, spomladi ali pa celo tudi pridelek čebule za skladiščenje. Potem pa se pošteno jezite, saj je veliko čebule predčasno zacveti. Veliko bolje se obnese, če v sredini avgusta posejete seme sorte majski srebrnjak kar na gosto v vrstico, sadike pa oktobra razsadite na stalno mesto. Te zanesljivo ne bodo cvetele. Tako smo delali desetletja, pa je bilo težav veliko manj. Čebula iz čebulčka je sicer precej zgodnejša, zato jo le posadite, a pojejte do konca maja.

Rastline za zeleni podor

Rastline za zeleni podor so "zdravilo" za zemljo po tako napornem juliju. Predvsem pa je avgusta tudi čas za setev rastlin za zeleni podor. Te imajo veliko različnih koristnih lastnosti. Letos bodo zagotovo obnovile od vročine in tudi pogostega vetra uničeno zgornjo plast zemlje. Tla tudi obogatijo s humusom. Zato jih svetujem vsem tistim, ki nimajo dostopa do domačih organskih gnojil. Predvsem so odličen dodatek vsem, ki uporabljajo samo peletirana organska gnojila (brikete po domače). Ne pozabite, da so rastline za zeleni podor del kolobarja, torej za belo gorjušico ne moremo saditi oziroma sejati križnic, za deteljami fižola … - a tudi to je mogoče spremeniti, če sejete mešanico vsaj petih rastlin, na primer facelija, sončnica, bela gorjušica, grašica in morda ajda. Greda bo lepo pisana in lepa. Poleg humusa rastline za zeleni podor rahljajo zemljo, prebijajo plazino tam, kjer se prepogosto uporablja prekopalnik (freza), predvsem pa imajo še eno odlično vlogo. Cvetoče v jeseni te rastline predstavljajo odlično in zelo koristno jesensko pašo za opraševalce. Zaradi suše bo letos malo naravne hrane na divjih travnikih, saj je suša požgala vse. Vaša pomoč bo torej dobrodošla.

V rastlinjaku

Tudi v rastlinjaku se že pripravljate na jesen. Moje prvo opozorilo je, da kljub temu, da se vam po dolgem vročem poletju zdijo noči hladne, rastlinjakov ne zapirajte. Pogosto nas prevara občutek, da je hladneje, kot je v resnici. Poletna vročina nas je navadila, da je 18 °C hladno. Pa ni. Ne pozabite, največji sovražnik rastlin je vlaga na listih. V zaprtem rastlinjaku pa se ustvarja kondenz - kapljice na stenah, ki kapljajo potem na liste. Zato naj ostaja tudi ponoči odprt.

Če ste junija še enkrat sadili paradižnik, potem sajenemu zgodaj spomladi porežite vrhove. Tako bodo že nastavljeni paradižniki enakomerno in lepo dozoreli. Seveda velja prav tako opozorilo, da bodite pozorni na pojave bolezni, predvsem škodljivcev. Ko pričnejo na njivah padati koruze, proti koncu avgusta se to pogosto že prične dogajati, se v rastlinjak preselijo koruzne vešče in rade zaležejo še zadnjo generacijo jajčec. Gosenice so zelo nezaželen dodatek v plodovih paradižnika, paprike in tudi jajčevca. Lahko jih zatirate z domačimi pripravki, kot je na primer pripravek iz kapucink ali rabarbarinih listov, v trgovinah pa dobite več pripravkov, ki vsebujejo različne seve bakterije bacillus thuringhiensis. Čeprav gre za popolnoma ekološki pripravek, je zelo učinkovit. Ko opazile prve znake gosenic na plodovih, je čas za uporabo naravnih pripravkov. Še enkrat opozarjam, vse pripravke vedno uporabljamo vsaj pol ure po sončnem zahodu, temperature naj ne bodo nad 25 °C.

V rastlinjaku sejemo in sadimo se, kar sejemo na vrtu. Morda bi dala poseben poudarek blitvi in peteršilju, ki bosta v rastlinjaku na razpolago celo zimo. Ljubitelji rukole lahko že posejete tudi to azijsko listnato zelenjadnico (križnico), a sama bi jo raje sejala šele septembra.

Čeprav se poletje počasi preveša v jesen, dela na vrtu še ni konec - da bo tudi pozno jeseni, celo pozimi in spomladi na vrtu dovolj zelenjave.