Besede, ki so zapečatile njegovo usodo: "Kaj sem naredil? Vse sem jih ubil, seveda"

Robert Durst, nekdanji član družine nepremičninskih mogotcev iz New Yorka, je bogataš, ki se je dolga leta izmikal roki pravice, a ga je na koncu le dosegla, vsaj za enega od treh umorov. A kdo ve, če bi ga sploh kdaj, če bi upošteval nasvet svojih odvetnikov in takratne žene Debre Lee Charatan in ne bi sodeloval v dokumentarnem filmu The Jinx, ki ga je posnela družba HBO. A očitno je bil bogataš dovolj samozavesten in se je odločil za sodelovanje ter v okviru snemanja tudi dovolil filmski ekipi, da je pregledala njegovo obsežno osebno dokumentacijo. Po zadnjih narejenih posnetkih in pogovoru z Durstom še nič ni kazalo, da se bo usoda po njegovi lastni krivdi poigrala z njim. Prepričan, da je mikrofon, ki ga je še imel na sebi, izključen, je med hojo proti toaletnim prostorom mrmral predse in na koncu izrekel besede, ki so zapečatile njegovo usodo: "Kaj sem naredil? Vse sem jih ubil, seveda." Na dan, ko so predvajali zadnji del dokumentarca, so ga leta 2015 aretirali. Sicer pa so v filmu avtorji predstavili vrsto posrednih dokazov, ki so napeljevali k sklepanju, da je Durst odgovoren za smrt svoje dolgoletne prijateljice Susan Berman leta 2000.

A aretacija kljub posnetemu priznanju ni pomenila hitrega sojenja oziroma lahkega dela za policijo, FBI in tožilce, sploh ker se je Durst obdal z izjemno spretno odvetniško ekipo. Kaj vse lahko spretni odvetniki dosežejo, je pokazalo že sojenje Durstu zaradi umora soseda Morrisa Blacka leta 2001. Durst ga je najprej ustrelil, potem pa z nožem in sekiro razkosal in dele trupla vrgel v zaliv Galveston v zahodnem delu Mehiškega zaliva v ameriški zvezni državi Teksas. Glave umorjenega namreč nikoli niso našli in spretni odvetniki so zasejali dvom o tem, ali so deli trupla dejansko pripadali Blacku, poleg tega so vztrajali, da je šlo za samoobrambo, saj je Durst trdil, da mu je Black ukradel pištolo in mu z njo grozil. Prav tako so odvetniki vztrajali, da je policija naredila nekaj napak v postopku zoper osumljenca, uspelo pa jim je tudi diskreditirati nekatere priče. Za povrh je sodni izvedenec pojasnil, da Durst trpi za Aspergerjevim sindromom (oblika avtizma) ter da ta vpliva na njegova ravnanja, in poroti po vsem tem ni preostalo drugega, kot da Dursta po sojenju leta 2003 oprosti obtožbe za umor Morrisa Blacka. Aretiran je bil sicer oktobra 2001, a je bil po plačilu 250 tisoč dolarjev varščine izpuščen, potem pa se zaslišanja pred začetkom sojenja ni udeležil. Sodišče je zato razpisalo sojenje, Dursta pa so novembra prijeli v nekem supermarketu v Pensilvaniji in ga izročili Teksasu, kjer so mu potem sodili.

Po 18 letih jo je za vselej utišal

Manj sreče kot na sojenju v Teksasu je imel Durst 18 let kasneje, ko so mu v Kaliforniji sodili zaradi umora Susan Berman, njegove dolgoletne prijateljice. Bermanova je bila novinarka na televiziji, sicer pa hčerka znanega gangsterja iz štiridesetih let Davida Bermana, ki je upravljal propadajoči Flamingo hotel in kazino v Las Vegasu. Z Durstom sta se poznala že iz študentskih let in sta se veliko družila. Ob izginotju Durstove prve žene Kathleen Durst McCormack leta 1982 je Bermanova v javnosti zagovarjala Dursta in potrjevala njegov alibi. Dolgih 18 let sta potem še prijateljevala, a decembra 2000 jo je Durst za vselej utišal. Bermanova je o izginotju McCormackove očitno vedela preveč, morda je Durstu tudi grozila, da bo kaj povedala policiji. V času njunega prijateljevanja je Durst tudi že imel razmerje s kasnejšo ženo Deborah Charatan. Z njo se je poročil leta 2000, deset let po tem, ko je na sodišču dosegel, da so razveljavili njegov zakon s pogrešano Kathleen. Na Charatanovo je, ko sta že bila poročena, tudi prenesel večino svojega premoženja. Durst je imel kar precej pod palcem, saj ga je družina po sporu zaradi vodenja družinskega nepremičninskega podjetja Durst Organization leta 2006 izplačala in Robert Durst je odšel s 65 milijoni dolarjev v žepu. Robert je očetu zameril, da je prekršil tradicijo in za vodilnega ni postavil njega kot najstarejšega sina, pač pa je vodenje zaupal mlajšemu sinu Douglasu, ob tem pa se Robertu ni zdelo pomembno, da ga delo v družinski nepremičninski agenciji sploh ni zanimalo. Ko bi moral začeti delati, je leta 1970 namreč zapustil New York in odšel v zvezno državo Vermont ter tam odprl trgovino z zdravo prehrano All Good Things. Leto kasneje je spoznal Kathleen McCormack in kmalu sta začela živeti skupaj. Ko ga je oče leta 1973 poklical nazaj v New York, da bi delal v družinskem podjetju, je Robert Durst zaprl trgovino in se s Kathleen vrnil v New York. Istega leta sta se poročila, Kathleen, sicer zobna higieničarka, je kasneje začela študij medicine, a leta 1980, tik preden bi diplomirala, je skrivnostno izginila.

Kathleen McCormack Durst so nazadnje videli živo 31. januarja 1982 v večernih urah. Bila je na hišni zabavi svojega znanca, ki je kasneje policiji povedal, da jo je med zabavo klical mož in da ste prepirala. Da v zakonu ni bilo vse, kot bi moralo biti, kaže tudi podatek, da je Kathleen zahtevala ločitev in 250 tisoč dolarjev, nekaj dni pred izginotjem pa je bila v bolnišnici zaradi poškodb na obrazu. Povedala je, da jo je udaril mož, a ga vseeno ni prijavila. Je pa zato Durst preklical kreditne kartice na njeno ime, na banki uredil, da ni več imela dostopa do skupnega računa, in zavrnil je plačilo šolnine za njen študij. V tem času se je že tri leta videval s Prudence Farrow, imela sta tudi skupno stanovanje, a je Durst trdil, da v njem nikoli nista živela kot par

Po zabavi v hiši naj bi se Kathleen v lokalu blizu hiše sestala z gostiteljem, prijateljem Gilbertom Namayem. Tja je ni bilo, in ko ni odgovarjala na telefonske klice, je Namay večkrat klical policijo, a ta ni ukrepala. Ukrepati je začela šele 4. februarja, ko je Durst prijavil, da pogreša ženo. Ko je policija začela preiskovati izginotje, je Durst povedal, da je ženo nazadnje videl 31. januarja tik pred 21. uro. Na železniški postaji Katonah v državi Connecticut, kjer je bila na zabavi, naj bi jo bil pospremil na vlak, potem pa šel domov in s sosedom še nekaj spil. Tudi ga ni skrbelo, ker žene ni bilo domov, je povedal policiji. Šele 4. februarja naj bi ga bil dosegel klic, da Kathleen ni prišla na predavanja, češ da je zbolela, a je ostalo neraziskano, ali je 2. februarja res kdo klical na univerzo. Je pa Durst trdil, da je vratar v zgradbi na Manhattnu, kjer sta Durstova stanovala, še 1. februarja videl Kathleen na ulici pred zgradbo. Vendar vratar policiji kasneje ni mogel z gotovostjo potrditi, da je bila tisto res Kathleen, saj da je žensko videl le v hrbet. Kakorkoli je policija zasnovala preiskavo, z ženinim izginotjem Dursta nikakor niso mogli povezati, čeprav je bilo v njegovih izjavah veliko protislovij.

Pravica je včasih prepočasna

Leta 1999 je policija zvezne države New York ponovno začela preiskavo o izginotju Kathleen McCormack Durst in leto kasneje je o tem bila obveščena tudi javnost. A premika vse do maja 2021, ko se je začelo sojenje Durstu zaradi umora Susan Berman, ni bilo. Na tem sojenju pa je tožilec sporočil, da so izginotje Durstove prve žene začeli obravnavati kot umor in da bodo primer predstavili pred poroto. Oktobra 2021 je bil Robert Durst potem tudi uradno obtožen umora svoje prve žene.

A pravica je včasih prepočasna. Za Morrisa Blacka ni bila nikdar dosežena, in ko je kazalo, da bo po umoru Kathleen McCormack po 39 letih pravici zadoščeno, je družina dočakala še eno razočaranje - morilec je umrl še pred začetkom sojenja. Tako so le svojci Susan Berman dočakali morilčevo obsodbo.