Bodo zvezde namesto nas gledali sateliti?

Tisto o nastanku vesolja z big bangom mi je že jasno, ampak uporabno znanje, kot je kje iskati severnico - tema. Hud udarec spoznanja je prispel z otrokom (nenavadno, kako mali najdejo tiste črne luknje v znanju). Najljubše početje naše tamale v poletnih nočeh je namreč bivakiranje na terasi doma, na morju, pravzaprav kjerkoli, in opazovanje neba. Mati preprosto zvleče blazine in kako odejo na prosto in ležanje na hrbtu naredi praktično vse ostalo. Ker se je izkazalo, da sem res res amaterski zvezdogled, je sčasoma s stopnjevanjem zahtevnosti vprašanj postal obvezni pripomoček še telefon z zvezdogledno aplikacijo. Pač tudi otrok se naveliča ves čas gledati samo mali in veliki voz, perzeidi pa tudi ne padajo v atmosfero vsak dan. Ampak najboljši so bili začetki: "Kaj je tista zvezda, tista, ki utripa?" "Am, satelit, mala, satelit." "Kaj pa to?" In gremo znova: "Satelit, ne ni zvezda, satelite izdelamo ljudje." In ponovi vajo, ca. 20-krat na večer. Tisti trenutki, ko se zdi, da starši vedo vse, so tako čarobni, a zelo hitro minejo. Nekoliko lažje je zvezde in satelite postaviti na svoje mesto na Pašmanu, kjer je zvezd dovolj, da je razlika med planetom in zvezdo dovolj očitna. Na osiromašenem in presvetljenem nebu nad mestom pa se zadeva včasih sprevrže v iskanje zvezd med sateliti. V obeh primerih je aplikacija precej nujen pripomoček.

Ampak ljudje imamo res talent za onesnaževanje. Ni ga kotička sveta, v katerega še nismo položili ali pa kako drugače poslali kak kos plastike, atmosfero smo naphali z ogljikovim dioksidom in sedaj obupujemo nad vremenskimi ekstremi, in še več, zasmetiti nam je uspelo celo vesolje - po podatkih vesoljskih agencij je zdaj okoli Zemlje že več kot 750.000 najmanj centimeter velikih nevarnih delcev, ki lahko resno poškodujejo ali celo uničijo delujoče satelite, če jih raztreščijo, pa bi se število nevarnih smeti samo še povečalo.

A ne samo vesoljske smeti, tudi čisto spodobno delujoči sateliti postajajo težava, čeprav so astronomi že prej opozarjali na onesnaževanje neba z njimi. Čeprav je danes težko kamorkoli uperiti teleskop, ne da bi v vidno polje zajadral satelit ali dva, se izstreljevanje nadaljuje. Projekt Starlink podjetnika Elona Muska že zastira nebo in še veča zaskrbljenost astronomov. Zdaj želi SpaceX spremeniti svojo licenco in premakniti več kot 2000 načrtovanih satelitov iz orbite nad 1000 kilometrov navzdol na nižjo nadmorsko višino med 540 in 570 kilometri. Muskova ideja je zagotoviti internet na vseh delih sveta, a zadeve se veliki eksperimentator loteva zelo lahkomiselno. Prva serija nekaj sto satelitov je denimo osvetljevala vesolje dosti bolj od predvidene svetlosti, poleg tega je okvarjenih 2,8 odstotka njihovih satelitov, kar pomeni zelo nevarno povečanje možnosti trka z drugimi. Nekateri starejši sateliti tehtajo tudi po nekaj ton, ko se takšna zadeva raztrešči, lahko stvari postanejo zelo nevarne.

Skratka, če se bo tako nadaljevalo, bomo morda zvezde gledali le še z aplikacijo, torej jih bodo namesto nas gledali - sateliti.