Divje je dobro. Foto: Wikipedia
Lesnika (Malus sylvestris) je iz družine rožnic, po domače ji rečejo tudi japka. Divja jablana je splošno znano sadno drevo, tako da je ni treba posebej opisovati. Že v starem veku so spoznali veliko vrednost divje jablane (lesnike). Njena domovina je Azija. Iz lesnike so nastale številne žlahtne sorte jablan, ko so se pri nas skoraj povsod udomačile. Kot samosevka se je jablana v številnih oblikah z manj kvalitetnimi in večinoma drobnimi plodovi razširila iz kulture v naravo, kjer ji najbolj ugajajo svetli gozdovi po nižinah, gričevju in nižjih gorah. Po času zorenja razlikujemo zgodnja, jesenska in zimska jabolka. Za zdravje uporabljamo samo neškropljena jabolka.
Majhni plodovi so polni koristnih sestavin. Foto: Profimedia
V plodovih divje jablane so vitamini (A, B, C), trsni sladkor, jabolčna, citronska, jantarna, mlečna in oksalna kislina, nekaj kremena, vosek, pektin, mineralne snovi in čreslovine.
Skozi vse leto
Jabolko je skozi vse leto zdravo sadje, ne samo presno, temveč tudi pečeno, kuhano in vloženo, kot kompot, sok, kis, marmelada, čežana, vino ... Cvetove nabiramo maja in junija, plodove pa od junija do oktobra.
Najlepša je, ko zacveti.
Japka pospešuje prebavo. Svež sok čisti kri, odvaja črevesne strupe, čisti ledvice in mehur, pospešeno odvaja seč. Lesnike se obnesejo pri debelosti, revmatizmu, sečni kislini, sladkorni bolezni. Znižujejo holesterol, preprečujejo arteriosklerozo, povzročajo odpor do kajenja. Jabolko tudi blaži kašelj, odpravlja hripavost, pomaga pri zastrupitvah s hrano, pomirja živce. V nekaterih primerih je koristno uživati jabolka pri neplodnosti, priporočajo pa jih tudi za umivanje las in lasišča.
S prvo pozebo dosežejo boljši okus
Čistilna kura
Zjutraj na tešče popijemo kozarec soka iz lesnik, v katerem smo zmešali sok pol limone. Mlačen sok pijemo po požirkih. Pred kosilom pojemo dve presni lesniki in popijemo čaj iz lesnikinih lupin, kateremu smo dodali dve čajni žlički kostanjevega medu. Popoldne pojemo še dve presni lesniki in popijemo še kozarec lesnikinega soka. Pred spanjem pojemo še lesnikino kašo z dodatkom jedilne žlice kostanjevega medu.
ČAJ ZA DUŠEVNO UTRUJENE LJUDI
Potrebujemo 3 lesnike, narezane na kocke, pol litra vrele vode, 3 žličke kostanjevega medu.
Lesnikine koščke prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 1 uro, nato primešamo med. Koščke pojemo, čaj pa po požirkih popijemo.
NASTRGANE LESNIKE
Potrebujemo ½ kg lesnik, 20 g sladkorja, limonin sok.
Očiščene, neolupljene lesnike nastrgamo v skledico z limoninim sokom, jih sproti mešamo, da ne potemne, in jih osladimo.
LESNIKINA OMLETA
Potrebujemo 1/8 l mleka, 1 rumenjak, 10 g sladkorja, 30 g moke, sneg iz 1 beljaka,
4 do 6 lesnik, 1 žlico maščobe za posodo, 10 g sladkorja v prahu.
Iz mleka, rumenjaka, sladkorja in moke napravimo omletno testo in mu narahlo primešamo sneg. Lesnike olupimo in zrežemo na majhne kocke. Testo vlijemo za prst na debelo v pomaščen pekač za omlete in ga potresemo z lesnikami. Ko je na eni strani pečeno, ga obrnemo in opečemo še na drugi strani. Pečeno omleto preganemo (nadev naj bo znotraj), potresemo s sladkorjem in takoj serviramo.
LESNIKINA JUHA
Potrebujemo 15 dag lesnik, ¼ l vode, 20 g sladkorja, limonino lupino in sok, 10 g vaniljevega pudinga.
Lesnike olupimo, očistimo in zrežemo na krhlje. Nato jih skuhamo v vreli vodi, pretlačimo, osladimo in začinimo s sesekljano limonino lupino in sokom ter prilijemo še dobro prekuhan vaniljev puding.
DIVJA MARMELADA
Potrebujemo enake dele lesnikinih plodov in šipkovih, glogovih in češminovih plodov.
Lesnike naberemo pred prvo slano. Ostale plodove poberemo po prvi slani. Plodove dušimo z nekaj žlicami vode četrt ure in zmes neprestano mešamo, da se nam ne prismodi. Ko se nekoliko ohladi, jo pretlačimo skozi sito. Dobljeni čežani dodamo enako količino cvetličnega medu, naribano lupino in sok ene limone. Vroče damo v kozarce, te dobro zapremo in pasteriziramo v pečici pri temperaturi 80 °C vsaj 20 minut.
MARMELADA
Potrebujemo 1 kg očiščenih lesnik, 1 kg jerebikinih plodov, 1,5 kg sladkorja z zgoščevalcem, sok ene limone.
Jerebikine plodove poberemo po prvi slani. Plodove dobro očistimo in jih skupaj z zrelimi lesnikami kuhamo približno 30 minut. Ko je zmes mehka, jo pretlačimo skozi sito, dodamo sladkor in sok 1 limone ter kuhamo še 20 minut. Vročo maso damo v kozarce in jih dobro zapremo. Kozarce damo v pečico, kjer jih pri 90 °C pasteriziramo 20 minut.
ŽELE IZ LESNIK IN KUTIN
Potrebujemo ½ kg lesnikinih plodov, ½ kg kutin, 1 kg sladkorja z zgoščevalcem.
V večjo posodo damo oprane, očiščene, prekuhane in pregnetene plodove lesnike in kutine. Posodo postavimo nazaj na ogenj, med kuhanjem dodamo želirni sladkor in pustimo, da zavre. Po 5 minutah preizkusimo, ali se želira. Nalijemo v manjše kozarčke in jih dobro zapremo. Zavijemo jih v toplo odejo, da pokrovčki primejo. Kozarčke hranimo v hladnem in temnem prostoru, ne v hladilniku. Žele lahko postrežemo pri divjačinskih jedeh.
KIS IZ LESNIK
Potrebujemo 10 kg očiščenih na kocke ali krhlje nerezanih lesnik, 20 litrov vode, 5 limon in 1 kg sladkorja.
Narezane lesnike damo v kad in dodamo vodo, sladkor in na rezine narezane limone. Pokrijemo s platneno krpo in pustimo stati 4 tedne na temperaturi 25 °C. Po enem mesecu lesnike iztisnemo in precedimo. Kis nalijemo v steklenice in pustimo stati 14 dni, da se usede. Kis je zelo dober za čiščenje presnove. Kis uživamo zjutraj in zvečer po 1 šilce, razredčeno v 1 dl vode.
