Denar nazaj v nogavice

Ko nisem imel kaj pametnega početi, sem se rad predajal sanjarjenju o tem, kaj bi najprej naredil, če bi na lotu zadel milijon mark/evrov. Seveda se mi po navadi še vplačati listka ne da, to storim vsako petletko enkrat, ampak zabavno pa se mi zdi tako razmišljanje. Gotovo pa tudi vam. Kaj bi torej naredil z vrečo denarja? Nekaj bi dal za novo hišo, takšna za dvesto jurjev na ključ bi bila kar v redu. Pa nov avto bi si kupil, Muskovo električno teslo za začetek. Eno potovanje bi mi zdaj tudi prav prišlo, na Havaje, na primer, gledat papagaje. Nekaj pa bi dal na stran, na bančni račun, za hude čase, če sploh še lahko pridejo hujši ... Ampak od 1. junija velja razmisliti, ali je smotrno, da tak kupček leži v bančnem sefu, ne da bi se oplajal in rajal (v bitcoinih in podobnih variabilnih valutah in naložbah).

Zahvaljujem se moji novi banki Novi KBM (prejšnja moja je bila Abanka), da me obvešča o vseh spremembah na mojem in njihovem računu. Edina razlika med obema računoma je ta, da je moj večino meseca v rdečih številkah, njihov pa se debeli z milijonskim dobičkom. Toda kratkega življenja si ne smemo greniti z nepomembnimi podrobnostmi. Kaj pa, če bom nekoč našel nikogaršnji črn kovček, poln stotakov, ali pa v službi dobil 200.000 evrov nagrade za delovno uspešnost.

Le kam bi vložil? Na novo banko? Kaj pa vem, ker s 1. junijem ta banka uvaja ležarino oziroma bo takrat, kot mi sporoča, "uvedla nadomestilo za vodenje povprečnih mesečnih stanj, in sicer za skupna stanja, ki presegajo 200.000 evrov". Kolikšen bo torej strošek vodenja mojih nekaj čez 200 tisočakov? Aja, že vidim: 0,04 odstotka mesečno. Preračunano to znese 80 evrov na mesec oziroma 960 evrov na leto. Malo ali dosti? Kakor komu. Če bi slučajno živel neverjetno dolgo kot Boris Pahor, bi mi banka vzela čistih 50 tisočakov. To pa je že neka vsota, a ne?

Hvaležen sem ji za jasno sporočilo, da se ne splača varčevati. Raje se zadolžite, na banki najemite konkreten kredit in obresti odplačujte do konca svojih dni. Bankir ja mora nekako pregurati do petnajstega! Zrno na zrno pogača, kamen na kamen - kamen v hrbet. Denar pa nazaj v nogavice.