Saša Britovšek
Včasih se zjutraj zbudimo spočiti, sveži, polni energije. Kdaj drugič pa se komaj postavimo na noge, utrujeni celo bolj kot večer prej, a zdi se nam, da smo spali tako kot običajno. Se sprašujete, kaj je vzrok takšnega počutja? O tem, kako sodoben način življenja vpliva na naše spanje, kje lahko iščemo vzroke za motnje spanja in kaj jih povzroča, smo se pogovarjali z dr. Lejo Dolenc Grošelj, specialistko nevrologije in evropsko ekspertinjo za motnje spanja, ter z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, otroško nevrologinjo, pediatrinjo in prav tako ekspertinjo za medicino spanja.
"Spanje je fiziološka funkcija, na katero vplivajo različni dejavniki, kot so zaskrbljenost, stres, žalost, vznemirjenost. Lahko tudi dejavniki iz okolja - hrup, svetloba, neprimerna temperatura ali vlaga v spalnici. Za kvalitetno spanje je pomembno, da smo čez dan aktivni in se zvečer pripravimo na spanje, da torej svojih problemov ne rešujemo zvečer v postelji," odgovarja dr. Dolenc Grošljeva in opozarja, da so v sodobnem svetu velik krivec motenj spanja viri modre svetlobe. Telefoni, pametne tablice, računalniki zakasnijo večerno uspavanje. Kadar se slabo spanje pojavlja samo občasno ob stresnih ali zunanjih vplivih, bolniki ne potrebujejo nadaljnje obravnave. Kadar pa se težave zaradi slabega spanja ali slabega počutja ponavljajo, je po njenem mnenju čas, da o tem obvestimo zdravnika.
Čeprav večina ljudi misli, da je spanje pasiven proces, to ne drži. "Med spanjem so deli naši možganov še bolj aktivni kot med budnostjo, zato so nekatere faze spanja, na primer REM-faza, nevarne, saj v njih zaradi nerednega bitja srca, motenega dihanja lahko pride do srčnega infarkta, pavz dihanja in posledičnih hudih motenj dihanja, lahko celo do nenadne smrti med spanjem," o tem, da je spanje zelo aktiven proces, v katerem možgani vsekakor ne počivajo, razlaga specialistka nevrologije dr. Dolenc Grošljeva.
Ne spimo dovolj
V letu 2020 so na NIJZ izvedli raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije. Glede na priporočila za odrasle (od sedem do devet ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti. V zadnji raziskavi HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, NIJZ, 2018) je bilo v Sloveniji ugotovljeno, da le nekaj več kot petina mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili devet ur ali več na noč. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo po priporočilih, upada.
Raziskava o spanju slovenskih študentov v času epidemije covida-19 je pokazala, da se je pri 37 odstotkih študentov kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala, skoraj polovica vprašanih študentov pa je zaznala poslabšanje urejenosti spanja.
Petina nas je kronično neprespana
Motenj spanja je v mednarodni klasifikaciji več kot devetdeset vrst. Najpogostejša med njimi je nespečnost, a tudi te je več, največkrat gre za kronično psihofiziološko nespečnost. "Za kronično obliko nespečnosti trpi do dvajset odstotkov ljudi, medtem ko akutno obliko nespečnosti vsaj enkrat v življenju doživi do trideset odstotkov odraslih. Pogostost nespečnosti narašča po 65. letu starosti, pogostejša je pri ženskah in prav te so najpogostejše bolnice v ambulanti za motnje spanja," predstavi najpogostejšo motnjo spanja dr. Dolenc Grošljeva in doda, da imajo moški največ motenj dihanja v spanju, pri obeh spolih pa je pogosta tudi čezmerna dnevna zaspanost, ki je lahko posledica raznih bolezni med spanjem in potrebuje usmerjeno diagnostiko pri specialistu za motnje spanja.
Če je za nami neprespana noč po stresnem dogodku, nam še ni treba skrbeti. "Če pa se nespečnost ponavlja in traja več kot tri mesece, več kot trikrat na teden in je ob tem moteno naše delovanje podnevi, je potrebna zdravniška obravnava. Enako je ob zaspanosti za volanom. Podobno je tudi z različnimi motoričnimi dogodki med spanjem, pri čemer je vedno treba izključiti, da ne gre za epilepsijo. Tudi motnje dihanja v spanju pri osebah po srčnem infarktu ali možganski kapi potrebujejo čimprejšnjo obravnavo, saj vemo, da nezdravljene pavze dihanja v spanju povečajo možnost za ponovni srčni ali možganski infarkt. Narkolepsija prav tako zahteva natančno nevrološko obravnavo," odgovarja specialistka nevrologije na vprašanje, do kod vse lahko segajo motnje spanja in kdaj jim je smiselno posvetiti več pozornosti, saj se v devetdesetih odstotkih uspešno zdravijo. "Tudi kadar jih ne moremo pozdraviti, bolnike uspešno vodimo in jim z zdravili omogočimo kvalitetno življenje."
Tudi otroci in mladostniki imajo težave
Dr. Leja Dolenc Grošelj je lani združila moči s kolegico dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, otroško nevrologinjo, pediatrinjo in ekspertinjo za medicino spanja v Centru za motnje spanja otrok in mladostnikov v Splošni bolnišnici Celje. Skupaj sta odprli prvi zasebni center za motnje spanja v Ljubljani. Medtem ko se prva ukvarja z odraslimi bolniki, je dr. Gnidovec Stražišarjeva prevzela obravnavo mlajših bolnikov.
Potreba po spanju se s starostjo spreminja
Večja potreba po spanju pri otrocih je nedvomno povezana z razvojem možganov. A spanje je pomembno v vseh starostnih obdobjih, zato morajo otroci vseh starosti pridobiti za njihovo razvojno fazo zadostno količino spanja. Pomembna je tudi razporeditev epizod spanja, saj vemo, da imajo otroci nekje do starosti treh let in pol oziroma nekateri celo do petih let še potrebo po enem dnevnem počitku. Če pa ga redno potrebuje šolski otrok, se moramo že vprašati, kaj se dogaja z njegovim spanjem.
Tudi pri otrocih je, tako kot v vseh starostnih obdobjih, najpogostejša motnja spanja nespečnost. "Pri malčkih poznamo tako imenovano vedenjsko nespečnost zaradi neustreznih povezav s spanjem ali pomanjkanja časovnih omejitev za spanje. V predšolskem in šolskem obdobju so najpogostejše parasomnije, predvsem različne oblike nepopolnih prebujanj iz globokega spanja ali tudi nočne more in obstrukcijske motnje dihanja v spanju, najpogosteje zaradi povečane žrelnice ali mandljev," predstavi motnje spanja pri najmlajših dr. Gnidovec Stražišarjeva in doda, da mladostnike najpogosteje pestijo motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja ter motnje spanja zaradi slabe higiene spanja.
Bodimo pozorni na dnevno zaspanost otrok
Ker so pri različnih vrstah motenj spanja simptomi različni, je dobro, da smo odrasli pri otrocih pozorni na čezmerno dnevno zaspanost. Ta se lahko kaže z na prvi pogled popolnim nasprotjem, to je s hiperaktivnostjo ali motnjo pozornosti. Pri motnjah dihanja v spanju je priporočljivo spremljati fenomene smrčanja, prenehanj dihanja, dihanja skozi usta ali čezmernega potenja, medtem ko so za parasomnije značilna različna dogajanja v spanju. Do omenjenih stanj, sploh ob pojavu čezmerne dnevne zaspanosti, lahko privede tudi slaba higiena spanja, ki vpliva na preostale motnje spanja.
"V vsakem primeru je treba pri obravnavi ugotoviti glavno težavo in poiskati vzroke zanjo," priporoča otroška nevrologinja, ki posebno slabo higieno spanja opaža pri mladostnikih. Ti se po pomoč obrnejo šele, ko so njihove težave z jutranjim vstajanjem zelo izrazite, ko pride do učne neuspešnosti ali se soočajo s čustvenimi težavami, kot so anksioznost in simptomi depresije.
Nočni strahovi ali nočne more
Dve vrsti parasomnije, ki ju menda tudi zdravniki pogosto ne ločujejo med seboj, sta nočni strahovi in nočne more. Pri otrocih sta obe pogosti, pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar. "Pri prvi gre za tako imenovana nepopolna prebujanja iz globokega spanja, ki se pojavljajo v prvi tretjini noči, v kateri prevladuje globoko spanje. Teh dogodkov se otrok zjutraj običajno ne spomni. Poimenovanje nočni strahovi je zato sicer neprimerno, vendar pa nakazuje na videz otroka med to epizodo: vznemirjen je zaradi aktivacije avtonomnega živčnega sistema, obraz je lahko rdeč, poten, zenici ima običajno široki, srce pa mu razbija. Pogosto nepovezano govori, kriči, značilno je tudi, da pomirjanje odklanja in starše od sebe odriva. Epizoda običajno traja nekaj minut, nato otrok ponovno zaspi in se zjutraj dogajanja praviloma ne spomni. Nočne more se običajno javljajo v zadnjem delu noči, ko prevladuje REM-spanje. Otrok se popolnoma prebudi iz spanja in navaja neprijetno vsebino svojih sanj. Ob tem je resnično prestrašen in si želi pomiritve in tolažbe ter težko ponovno zaspi."
"Velika večina mladostnikov je kronično neprespana, kajti pri njih pride do zakasnitve faze njihove cirkadiane biološke ure. Posledično se zvečer ne morejo dovolj zgodaj uspavati, da bi pridobili zadostno količino spanja do (pre)zgodnjega jutranjega prebujanja zaradi potrebe po odhodu v šolo. Njihovo okolje namreč ni prilagojeno tej njihovi biološki danosti," pojasni dr. Gnidovec Stražišarjeva in opozori, da mladostniki to stanje dodatno poslabšajo z večerno čezmerno osvetlitvijo ob uporabi različnih elektronskih naprav. Prav tako jim nadomeščanje spanja čez dan ali med vikendi ne koristi, temveč težave še poslabša.
Epidemija je dodatno povečala težave
Današnje okoliščine zaradi epidemije so zahtevale davek tudi pri spanju. Po eni strani je nespečnost zelo pogosta posledica okužbe s koronavirusom, po drugi strani pa se kažejo posledice epidemije na spanje. Tako dr. Leja Dolenc Grošelj kot dr. Barbara Gnidovec Stražišar opažata, da je motenj spanja v zadnjem času vse več, zelo pogoste so predvsem zaradi epidemije tudi pri otrocih in mladostnikih. "Poleg zdravstvene situacije in gospodarske krize sta slabše spanje povzročila tudi delo in šolanje od doma, saj je to še dodatno porušilo ritem spanja in budnosti. Uspavanje se je zakasnilo, zopet se je pojavilo kratko spanje podnevi. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo ležanje v postelji podnevi in povečala se je uporaba elektronskih naprav pred spanjem. S tem, ko spanje ni več utirjeno, se nam porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar lahko vodi v različne kronične bolezni," je izrazila zaskrbljenost dr. Dolenc Grošljeva.
Higiena budnosti in spanja
O kakovostnem spanju govorimo, kadar se držimo načel higiene budnosti in spanja. Če potrebujemo zvečer manj kot pol ure, da zaspimo, se ponoči čim manj prebujamo in se zjutraj zbudimo spočiti, lahko govorimo o kakovostnem spanju. Pomembna sta tako trajanje spanja kot njegova kakovost.
1. Spimo samo toliko, kolikor potrebujemo, da smo naslednji dan spočiti.
2. Vseh sedem dni v tednu vstajajmo ob isti uri.
3. Bodimo športno aktivni.
4. Spalnica naj bo udobna in zaščitena pred svetlobo in hrupom.
5. Za dobro spanje je pomembna primerna temperatura spalnega prostora.
6. Imejmo redne obroke hrane in ne hodimo spat lačni.
7. Zvečer ne pijmo veliko.
8. Iz prehrane izločimo vse izdelke, ki vsebujejo kofein.
9. Izogibajmo se pitju alkoholnih pijač, predvsem zvečer.
10. Kajenje lahko moti spanje.
11. Ne nosimo težav s seboj v posteljo.
12. Ob daljših nočnih prebujanjih si ne prizadevajmo ponovno zaspati.
13. Budilko postavimo tako, da ne vidimo, koliko kaže.
14. Ne spimo podnevi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
