Začetki urejanja javnega mestnega zelenja v Mariboru segajo v sredino 19. stoletja, pred tem je bilo mesto prepreženo z vrtovi in sadovnjaki. Mariborski Mestni park je nastal iz obstoječih parkovnih elementov, srednjeveških ribnikov za napajanje vodnega jarka ob mestnem obzidju in drevoreda kostanjev, ki je povezoval mestni grad in marof pod Piramido, ki je bil v lasti barona Twickla.
Olepševalno društvo Marburger Stadtverschönerungsverein je bilo kot predhodnik današnjega Hortikulturnega društva Maribor ustanovljeno v začetku maja leta 1869, vodil ga je grof Brandis. Mestna občina je leta 1871 od Ferdinanda Brandisa kupila zemljišče, na katerem je društvo po pogodbi z graškim vrtnarjem Marauscheggom do leta 1872 zasadilo vzhodni del mestnega parka. V letih do 1883 so ga na odkupljenem posestvu Antona Badla razširili proti severu.
Načrtovali botanični in živalski vrt
Zasadili 19 tisoč smrek
Društvo na Kalvariji je 1895. odkupilo pet oralov opuščenega vinograda in zasadilo 19 tisoč smrek, pet tisoč borov in drugih dreves. Istega leta so posadili divje kostanje v današnjem kamniškem drevoredu, zemljišče zanj je podarila škofija.
Olepševalno društvo je denar pridobivalo s članarinami, subvencijami občine, volili Mestne hranilnice, darovi premožnih meščanov, nabiralnimi akcijami, s prirejanjem veselic, prodajo cvetja in kostanjev ter z najemninami za ribnike.
Mestna občina in društvo sta leta 1877 sklenila pogodbo, s katero je občina vzdrževanje javnih nasadov prepustila društvu. Vsako leto mu je dodelila finančno podporo in uredila nadzor s pomočjo mestne straže.
Kultura bivanja
Hortikulturno društvo Maribor deluje na področju turizma, varovanja naravne ter kulturne dediščine s partnerji v osemnajstih občinah. V skrbi za spoštljiv odnos do narave prireja strokovna predavanja, ekskurzije in vodstva po Mestnem parku. Članice in člane, mlade v vrtcih in šolah seznanja s kulturo bivanja v mestu in na podeželju ter sonaravnim urejanjem okolja. Društvo je lani izdalo knjižico Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora. Knjiga je obogatena s fotografijami, opisi in navedbo lokacij dreves.
Kavkaški krilati oreškar
Raste na Kavkazu in vse do Severnega Irana. V domovini zraste do 30 m visoko, v Evropi do 20 m. Ima gosto, široko, močno razvejeno krošnjo z debelimi vejami. Drevo je pogosto večdebelno. Iz korenin izraščajo nadzemni poganjki. Skorja debla je temno siva in globoko ter nepravilno razbrazdana. Listi so pernato sestavljeni in dolgi 40 do 60 cm. Posamezni lističi so brez pecljev, z ostro nažaganim robom, zgoraj goli in na spodnji strani dlakavi. Moški cvetovi so združeni v kratke, posamezne rastoče viseče mačice. Ženski cvetovi so združeni v dolga, viseča klasasta socvetja. Plodovi so krilati oreški, nanizani v 20 do 45 cm dolga soplodja.
Les, imenovan kavkaška orehovina, je rumeno črn, z lepo teksturo in uporaben v mizarstvu.
Potrebuje veliko prostora, s svojo široko, atraktivno krošnjo je priljubljeno okrasno drevo, primerno za parke in javne površine.
V Evropo so ga prinesli leta 1782.
Slikoviti dvovrstni drevored krilatega oreškarja vodi do nekdanjega bogoslovja, zgrajenega v letih 1937 do 1938, sedanje Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška na Vrbanski cesti 30.
Lepo, samostojno stoječe drevo raste ob vzhodni strani promenade v Mestnem parku. (Iz Vodnika po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, v kateri Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič opisujejo zelene zaklade Maribora.)
Ukinili čolnarjenje in drsanje
Društvo je na tedanji Koroščevi, sedanji Mladinski ulici 29, dobilo lastno vrtnarijo. Vrtnar je bil Branko Mejavišek, za njim pa Matija Borovka. Društvo je skrbelo tudi za dva ribnika. Mestna občina je leta 1927 pred velikim ribnikom zgradila paviljon s čolnarno, garderobami in teraso. Pozimi so na zaledenelem ribniku drsali (čolnarjenje in drsanje so mestne oblasti ukinile leta 1972). Na pobudo Olepševalnega društva je leta 1929 občinski svet odobril ureditev igrišča v parku.
V latinščini in slovenščini
Leta 1957 je nastalo ime Hortikulturno društvo Maribor, ki mu je predsedoval inženir Oskar Tinta; v letih 1961 in 1962 so na njegovo pobudo skupaj s podjetjem Florina v latinščini in slovenščini poimenovali drevesa v Mestnem parku.
