(FOTO) Najslavnejše in najdražje med velikonočnimi jajci je ...

Prihaja velikonočni čas, dnevi, ko bodo naša življenja tesno povezana z jajci. Ne le ob zajtrku na velikonočno nedeljo, še bolj kak dan, dva prej, ko jih bomo krasili in barvali. Navdušenci se bodo poskusili tudi v izdelavi okrasnih jajc iz najrazličnejših materialov. Taka seveda ne bodo za na krožnik, temveč bolj za darilo. Kajti prav velikonočno jajce je, če pustimo zajca za neko drugo zgodbo, najbolj značilno velikonočno darilo v krščanski kulturi. Ne samo katoliški, še več dajo na to staro tradicijo pravoslavci. Pa ne mislite, da se s pirhi obdarujemo le navadni smrtniki. Še zdaleč ne. Bogataši, tudi kronane glave, pri tem prav nič ne zaostajajo. A težko si predstavljamo kakšnega milijarderja, da bi si v predprazničnem tednu mazal roke z barvanjem običajnih kokošjih jajc, kaj šele, da bi jih, skrbno zavita, odnesel k žegnu, raje odpre mošnjiček in se zgodbe z velikonočnimi jajci loti po svoje. Zdaj pa nas le še korak loči do cesarske rodbine, ki v zgodovini velja za eno najbogatejših, če ne celo najbogatejšo vseh časov ...

Rodbina Romanovih je Rusiji vladala dobrih tristo let in si med vladavino pridobila bogastvo, ki je povprečnemu človeku nepredstavljivo. Posesti, dvorci, umetniška dela. In zlato. Ter diamanti. Na žlahtne kovine in kamne so bili vselej malce udarjeni. Ne čudi torej, da si je zaljubljeni mladi Aleksander III. Ruski lepega pomladnega dne razbijal glavo, kako naj preseneti svojo ljubljeno ženo, dansko princeso Dagmar, ki je sprejela rusko ime Marija Fjodorovna. Bilo je leta 1885, v carski prestolnici Sankt Peterburgu pa je bilo v modi zlato. In car Aleksander III. se je domislil: poiskal bo zlatarja, najboljšega seveda, in naročil izdelavo velikonočnega jajca, ki bo nekaj posebnega. Umetniški izdelek in dragotina hkrati! Izdelano naj bo iz najfinejših, najdražjih materialov, iz zlata, platine, okrašeno pa z diamanti in drugimi dragimi kamni najvišje kakovosti in največje vrednosti. Kočijo je dal zaustaviti pred delavnico takrat modnega zlatarja Petra Carla Fabergeja. Začela se je zgodba o umetniških predmetih nepojmljive vrednosti, dosegljivih le redkokomu. Fabergejevo jajce je namreč izdelek, ki ga ne moreš kupiti zgolj z denarjem. Tvoj nakup mora biti povezan z zgodbo.

​Mojster zlatar in rojstvo legende

Carl Faberge se je rodil leta 1846 v Sankt Peterburgu, v družini Nemca in Danke, kot potomec hugenotov, ki so se pred pregonom umaknili iz Francije. Šolal se je v zahodni Evropi, potem pa v Sankt Peteburgu. Fant je sledil umetniškim stopinjam očeta in leta 1870 prevzel njegovo zlatarsko delavnico ter atelje za umetno obrt. Hitro si je pridobil ugled kot izviren oblikovalec.

Bil je mojster za izdelavo okrasnih predmetov in nakita iz zlata, srebra in poldragih kamnov. V Evropi je postal znan, ker je presegel estetski okvir klasičnega nakita in iz dragih kovin začel ustvarjati tudi fantazijske predmete. Kmalu je odprl podružnice v Moskvi, Kijevu in Londonu. Aleksander III. ga je opazil in spoznal leta 1882 na neki umetniški razstavi.

Ko je Aleksander III. vkorakal v Fabergejev atelje, se je mojster najprej globoko priklonil, potem pa zbrano poslušal carjeve želje. Z veseljem bo izdelal naročeno umetniško jajce, le ob enem pogoju: nihče, niti sam naročnik, ne sme videti izdelka, preden ta ne bo narejen do konca. Car se je strinjal, slišal je že, da je Faberge nekoliko ekscentričen, a vreden zaupanja.

In zaupanje mu je bilo stokrat poplačano. Prvo Fabergejevo jajce je luč sveta zagledalo nekaj dni pred velikonočnimi prazniki leta 1885. Ko ga je Aleksander III. prevzel, je takoj vedel, da se je odločil pravilno in da bo ženo osrečil - kar sicer ni bilo lahko. Gospa carica je imela vse, zato je bila izbira daril vse težja in težja. Toda tokrat ... Mojster Faberge je svoj izdelek poimenoval s preprostim imenom Kokoška. Ni bilo preveliko jajce, le kakih šest centimetrov in pol krat tri, a bogato okrašeno in domiselno narejeno; v jajčni lupini se je skrivalo presenečenje - zlata kokoš, v njej pa še z rubini posejana kronica.

Marija Fjodorovna je cepetala od navdušenja, in ni še minil dan, ko je bil car znova pri Fabergeju. Dvorni zlatar je bil izbran, prvo naročilo - za še eno jajce ob naslednji veliki noči - podano, car pa je v naslednjih desetih letih pokupil še cel kup Fabergejevih umetnin te ali one vrste.

Car Aleksander III. je živel le še deset let. Vsako leto je skrbno izbiral jajca za svojo ženo in leta 1894, ko je nenadoma in neozdravljivo zbolel, jih je bilo v zbirki že deset. Njegov naslednik, drugi sin Nikolaj II., je z zgodbo o Fabergejevih jajcih odraščal in prav nobenega dvoma ni bilo, da jo bo nadaljeval. Le da je imel sam že dve odjemalki: mamo Marijo Fjodorovno, ki se vsakoletnemu jajcu nikakor ni želela odpovedati, in mlado ženo Aleksandro Fjodorovno (sicer nemškega rodu).

Faberge je imel vse več dela. Med letoma 1895 in 1916, ko je Nikolaj II. abdiciral, je izdelal 54 carskih velikonočnih jajc. Vsako je bilo zgodba zase, vsako unikat, vsako povezano s carsko rodbino, pomembno obletnico, pomembnim dogodkom. Zanimivo je, da Romanovi niso zahtevali "avtorskih pravic", verjetno misleč, da gre za tako drage izdelke, ki si jih tako ali tako ne more nihče privoščiti. Pa ni bilo povsem tako: ruski poslovnež Keljh jih je za svojo ženo naročil sedem, še deset naročil je prišlo od neznanih naročnikov. Faberge je tako izdelal skupno 71 carskih jajc (podobne velikosti in iz podobnih materialov). Deset se jih je sčasoma izgubilo oziroma je za njimi izgubljena vsaka sled. Za 61 dragocenih predmetov poznamo lokacijo in tudi približno vrednost; potrebuješ vsaj deset milijončkov in presneto dober razlog za to, da želiš tak predmet imeti v svoji zbirki.

​Od Kokoške do Doline lilij

Faberge je svoji domišljiji pustil prosto pot in se pri izdelavi jajc zares izkazal. Za kakšno je porabil tudi nekaj let, od izdelovanja do finomehanike; le stežka si predstavljamo, s čim vse so miniaturice, skrite v notranjosti vsakoletnega jajca, presenečale svoje presrečne lastnice.

Pavje jajce, denimo, je Faberge izpopolnjeval tri leta, preden ga je v dar dobila carica Marija. Ko je odprla kristalno jajce, jo je v notranjosti presenetilo zlato drevo z zlatim pavom. Pav se je lahko navil, da je hodil in odpiral svoj dragoceni rep.

Popek vrtnice je car Nikolaj II. podaril svoji ženi Aleksandri, ki je strašno pogrešala rožni vrt ob domači palači v Darmstadtu. Ko je odprla jajce, je zagledala popek vrtnice, ta se je odprl in iz njega je padla carska krona v zlatu, z rubini in diamanti.

Šokantno je jajce z imenom Transsibirska železnica, narejeno iz oniksa, srebra in zlata, v notranjosti pa skriva popoln vlak transsibirske železnice, izdelan iz zlata in platine! Lokomotiva in pet vagonov se navijejo, tako da se premikajo. To je eno rekih jajc, ki jih lahko vidi tudi javnost - na ogled je v kremeljskemu muzeju.

Lovorjevo drevo je car Nikolaj II. leta 1911 podaril materi. Ob pritisku na enega izmed listov se jajce odpre, iz njega se dvigne diamanten slavček in zažgoli ter zaplahuta s krili, nato pa se ponovno skrije v drevo.

Jajce z diamantno mrežo je izrezljano iz bledo zelenega jantarja in obloženo z mrežo diamantov in je umetnina, še preden ga sploh odprete. V notranjosti se skriva slon iz zlata in slonovine, okrašen z diamanti. Kot da to ne bi bilo dovolj, ima slon ključek, da se navije, tako da se premika. Tako vsaj pravijo zapiski, kajti slon je izgubljen.

Z Dolino lilij so presenečenja v notranjosti postala še bolj zapletena. Namesto da bi jajce le odprli, je treba zavrteti biserno pentljo, iz jajca pa skočijo portreti carja Nikolaja in najstarejših hčerk Olge in Tatjane.

Carjevičevo jajce so, kot že ime pove, podarili carjeviču Alekseju, misleč, da bo kmalu umrl zaradi hemofilije. To je modro jajce iz lapisa, v njegovi notranjosti se skriva njegov najljubši portret. Kakorkoli, carjevič, ki se od jajca ni nikdar ločil, je čudežno ozdravel.

Na vrhu Kristalnega jajca je 27-karatni sibirski smaragd. Toda pravo darilo za carico Aleksandro se je skrivalo v notranjosti, kjer je bilo dvanajst majhnih slik njenih najljubših krajev in palač. Carica je bila na jajce zelo navezana in ga je imela v Zimskem dvorcu ves čas ob sebi.

​Eno najdragocenejših je jajce Kronanje z miniaturno kočijo, narejeno iz zlata.

To je le nekaj veličastnih zgodb, s katerimi je povezana tematika Fabergejevih jajc. Ob današnjem pretoku informacij si kar težko predstavljamo, da je v času carjeve družine le malo ljudi vedelo za te umetnine. Romanovi svojega bogastva sicer niso skrivali, a so svoja Fabergejeva jajca imeli za nekaj intimnega, osebnega, kot darila, ki niso za vsake oči (kar so v bistvu tudi bila). Šele po atentatu na Romanove (leta 1918 jih je pomorila tedanja nova, revolucionarna komunistična oblast) so zgodbe o njihovih dragocenostih počasi pricurljale na plano.

Večina Fabergejevih jajc je kmalu končala pod Leninovim nadzorom, pozneje pa pod Stalinovim. Velika voditelja sta se še kako dobro zavedala, kakšne dragocenosti imata v predalu. Med obema svetovnima vojnama jih je Stalin kar nekaj prodal za dragocene devize, med velikimi kupci sta bila Američana Armand Hammer - sicer že Leninov osebni prijatelj, lastnik podjetja Occidental Petroleum in možak, čigar oče je ustanovil Komunistično stranko sredi ZDA - ter medijski mogotec Malcolm Forbes. Sčasoma so se jajca porazdelila po svetu, zgodbe in miti o njih so se kot požar širili med bogatimi, med umetniki, v kraljevih hišah, med diktatorji, pa tudi med mafijo.

​Kje so danes

O drugih Fabergejevih jajcih danes precej natančno vemo, kje so. Od preostalih 61 jih je v Rusiji 29 (14 v muzejih in 15 v privatni zbirki milijarderja Viktorja Vekselberga), v ZDA jih je 19, v Londonu pet (od teh štiri v kraljevi zakladnici), v Švici tri in po eno v Franciji, Lihtenštajnu, Avstraliji, Katarju in Monaku.

Viktor Vekselberg je pred leti za sto milijonov odkupil zbirko devetih jajc od Forbesovih dedičev (in do danes ob tem že nekajkratno zaslužil). A sam jih nima za trgovanje; kot menda zavedni Rus je financiral Fabergejev muzej v palači Šuvalova v Sankt Peterburgu in jih tja posodil na ogled. Za relativno malo denarja so tako jajca že nekaj časa na ogled radovednim očem - če vas pot zanese v nekdanjo rusko prestolnico, je to kraj, ki ga preprosto morate videti!

Svoje carsko jajce so imeli tudi Rotschildi (le kako ne). Roza jajce je bilo zaročno darilo Germaine Halphen, ki je kasneje postala žena barona Edouarda de Rothschilda. Prav to jajce je bilo pred leti na dražbi prodano za malenkost manj kot dvajset milijonov.

​Na bolšjaku

Na nekem bolšjem sejmu v zakotnem mestu na ameriškem zahodu se je potepal poslovnež, mala riba, ki si je vsakdanji kruh služil predvsem s prekupčevanjem s kovinami. Nekega dne je naletel na izdelek, o katerem je posumil, da je iz zlata, in ga takoj odkupil po smešno nizki ceni. Doma si ga je natančneje ogledal in presenečen ugotovil, da je ne le zlat, temveč da se v notranjosti skriva ženska ura iz podjetja Vacheron Constantin, z zlatimi rokami z diamantno prevleko.

Izdelek je ponudil lokalnim draguljarjem, pa so ga vsi zavrnili, češ da prodaja "kar nekaj". A trgovcu poslovna žilica ni dala miru in se je za vsak slučaj še malo pozanimal na googlu. Kmalu je ugotovil, da ima morda v rokah zaklad, zato je hitro sedel v letalo in z dragocenim jajcem odpotoval v London. Tam je ostal kar nekaj dni. Najprej, da so strokovnjaki dokončno potrdili avtentičnost enega izmed pogrešanih jajc, nato pa je počakal še na rezultate dražbe, ki mu je navrgla neverjetnih 33 milijonov evrov.

​Kaj preostane malim in revnim?

Presenetljivo, izbira ni ne majhna in niti ne pretirano draga. Prebrisani Faberge je že v času carjev doumel, da bodo umetelno izdelana jajca čudovito darilo. Potreboval je izdelke, ki si jih bo lahko privoščila tudi preprosta človeška duša in z njimi osrečila svoje najdražje. Vzporedno je zato zagnal nekakšno industrijsko proizvodnjo okrasnih jajc. Seveda niso bila zlata niti ne okrašena z diamanti, so pa bila umetelno izdelana in lepa na pogled. Zelo priljubljena so bila tista, ki so si jih dekleta lahko obesila okrog vratu kot obesek na verižici. Seveda pa vsi nimamo smisla za visoko umetnost, zato večina človeštva ostaja pri kokošjih jajcih.

Zgodbe o odstopanjih vendarle hitro obkrožijo svet: v londonski palači čokolade so pred leti na ogled postavili 60 centimetrov visoko diamantno jajce, narejeno iz čokolade in okrašeno z več kot sto 0,5-karatnimi diamanti. Cena: 100 tisoč dolarjev. Kritiki so si bil edini: "Odlična ideja, a kupil je ne bo nihče, razen če se žena kakšnega ruskega tajkuna spomni, da hoče zares carsko darilo." Čokolada in diamanti v enem … Si ženska res lahko želi še več?

Belgijski čokoladni gigant Guylian je v mestu Sint Niklaas za veliko noč leta 2005 postavil doslej največje čokoladno velikonočno jajce na svetu; zanj so porabili kar 50 tisoč tablic oziroma 1950 kilogramov (skoraj dve toni!) čokolade, 26 delavcev je za izdelavo porabilo 525 ur, končna višina pa je bila 8,32 metra. Koliko denarja so za stvaritev porabili, ni natančno znano. Kot tudi ne, kakšnega okusa je bilo jajce, saj je župan mesta vsem, ki so ga imeli namen pokusiti, povedal, da ni primerno za uživanje. "Po enem tednu izpostavljanja vsem mogočim vremenskim razmeram dvomim, da vam bi pretirano teknilo," je dejal.

Nam preostane le skok v trgovino. Če nič drugega, bo dobra čebula, s katero na Slovenskem po tradiciji barvamo jajca. V Beli krajini rečejo pirhom pisanice, v Prekmurju remenke. Kaj bi Faberge in njegova "navlaka"! Saj še za na krožnik ni ...