(INTERVJU) Jure Košir pred voditeljskim izzivom Exatlona: Za uspeh ni nujno, da si mišičast in močan

Pred odhodom smo klepetali z letošnjim voditeljem adrenalinske televizijske preizkušnje Exatlon Slovenija Juretom Koširjem. Njegov voditeljski krst bomo lahko na Planetu spremljali v ponedeljek, 5. septembra. Kovčke je imel že polne in pripravljene, a je povedal, da sam za pot v karibsko deželo ne potrebuje veliko prtljage, saj je navajen pripravljati prtljago racionalno. "Večje količine oblek so spakirali tisti, ki skrbijo za moj stajling pred kamero." Pred nekdanjim vrhunskim športnikom in našim smučarskim asom je dvanajst tednov zanimivega in verjetno napornega izziva. Konec koncev ima več adrenalinskih izkušenj s snegom in mrazom kot pa s tropskim podnebjem in žgočim karibskim soncem ter vodenjem televizijskega šova. A vseeno komaj čaka.

Kakšne so vaše zadnje priprave, preden odletite na karibski otok?

V glavnem gre za vsebinske priprave, pogovarjamo se o načinu in dinamiki dela. Ta je za uvodno oddajo že izdelana, všeč mi je in veselim se. Pomeriti moram še kakšen stajling, opraviti kakšno medijsko obveznost, kot je tale - vendarle gre za projekt komercialne televizije. Pripravljali smo predstavitve tekmovalk in tekmovalcev, tekmovališč oziroma poligonov, tudi načrtovali zakulisje snemanja, intervjuje. In seveda mojo taktiko komentiranja ter še in še.

Kako občutite ta preskok iz komentiranega tekmovalca na komentatorja tekmovanja?

O da, o tem največ razmišljam - kako se bom znašel, kako bom povezoval in komentiral napeta tekmovanja. Zato sem si ogledal lanski Exatlon, a za seboj imam še veliko več športnih prenosov. Včasih sem jih spremljal sam, včasih v skupinah ljudi, v katerih je bil "vsak komentator". Zato lahko navdih črpam iz najrazličnejših okoliščin. Moj način bo ... recimo, da bom skušal biti čim bolj navijaški, kot kak zavzet gledalec športne prireditve. (Smeh.) A vseeno sem značajsko dokaj umirjen človek, tako da divjega navijaškega kričanja ne pričakujte. Pa tudi nisem tih, to ne, znam biti dovolj energičen.

Exatlon ne izpostavlja voditelja

Navsezadnje prihajate na mesto komentatorja za najbolj jezičnim in vznesenim komentatorjem slovenskih televizij, Miranom Ališičem.

Da, za jezičnim z eksplozivnim vokalom. V njegovem glasu je vedno akcija. Moje osebno mnenje je, da če ni kaj bistvenega in smiselnega, ni treba govoriti ves čas. Ampak vsak ima svoj način in tudi ljudje imamo različen okus, ko gre za televizijske vsebine.

Tudi voditelj je tisti, zaradi katerega se gledalci včasih odločijo, ali bodo določen šov gledali. Čutite zato veliko odgovornost?

Se strinjam, a vseeno mislim, da Exatlon ni šov, ki izpostavlja voditelja. Gre za tekmovanje, v katerem so v prvem planu tekmovalci, naprej v moštvenem boju in kasneje še individualno. In to mi je všeč.

Pravite, da ste si ogledali lansko sezono. Vas je ob napetih tekmah popadel navijaški duh ali ste tiste vrste gledalec, ki si ob gledanju predstavlja, kako bi se sam lotil izzivov?

Ne, ne, nisem takšen. Vem, da so poligoni zahtevni in da moraš biti za kaj takega dobro fizično pripravljen. Tudi ko sem treniral, smo imeli včasih treninge na poligonih. Lahko je zelo zelo naporno. Zato me bolj zanima, koliko takšen boj izčrpa tekmovalca. Lahko da se mukoma prebije skozi zadnje metre poligona, a ga na koncu čaka še spretnostni izziv. Kako bo tako utrujen lahko še natančen?! Govoril sem z lanskimi tekmovalci in nekateri vsemu temu niso bili kos. Biti dan za dnem izpostavljen fizičnim naporom, vročini, vlagi v zraku, potem pa je ob tebi še kamera, ki lahko hitro zmoti koncentracijo ... Da o poškodbah sploh ne govorim. Vse to in še več bom poskušal zajeti v svojem "navijaškem" komentiranju šova.

Kaj menite o fizični pripravljenosti tekmovalcev, kaj bi lahko bila prednost?

Po moje je največja prednost, če si motorično zelo sposoben in hkrati vešč gimnastike, akrobatike ali atletike. Tudi moč je pomembna. Lani se je videlo, da so izstopali tekmovalci nižje rasti, kar ni nepomembno, saj je na poligonih veliko plazenja in sklanjanja. Morda je bil zato tako dober Franko Bajc, ker obvlada akrobatiko in gimnastiko, enako Marko Knafelc iz akrobatske skupine Dunking Devils. Pri dekletih, vsaj pri zmagovalki, je šlo bolj za splošno fizično pripravljenost.

Spretnost, vztrajnost, vzdržljivost, natančnost

Bi lahko njihovo fizično pripravljenost primerjali s fizično pripravljenostjo profesionalnega športnika?

Težko bi primerjal njihovo pripravljenost z vrhunskim športom. Vsekakor gre za drug nivo pripravljenosti. Vrhunski športnik je običajno osredotočen na svojo disciplino in se želi v njej dokazati, biti želi v vrhu. Tukaj je drugače, to je unikatno tekmovanje, ki ga v športu pravzaprav ne poznamo. Ni nujno, da boš uspešen, če si močan in mišičast. Gre za skupek različnih veščin - spretnost, vztrajnost, vzdržljivost, natančnost.

Vemo, da gre za licenčno oddajo, torej šov, ki ima zapisano "biblijo", tako so tudi poligoni univerzalni. Na njih tekmujejo tudi tekmovalci iz drugih držav. Lani smo gledalci tako uživali v napeti tekmi naših in mehiških exatloncev. Razburljivo!

Da, kar nekaj držav istočasno snema svoje šove. Tudi letos se menda obeta mednarodna tekma. To je čas, ko se povežejo vsi tekmovalci, rdeči in modri, in vzplamti skupni borbeni duh za Slovenijo!

Ko so se naši tekmovalci spopadli z mehiškimi, nam je lani voditelj postregel tudi z znanjem španskega jezika. Ste vi pripravljeni na kaj takšnega?

Uf, če si smučar, ni španščina jezik, ki bi ga nujno potreboval. Čeprav smo smučali tudi v španski Sierra Nevadi pa poleti trenirali v Argentini, si s svojo španščino ne bi drznil pred kamero. Drugače je z angleščino, tudi nemščina bi šla, italijanščina pa raje ne.

Jure, dobršen del življenja ste bili v tekmi s časom. Kako danes obvladujete čas?

Redno imam na telefonu opomnike oziroma opozorila, kdaj moram kje biti. No, šalo na stran, naučil sem se gospodariti s časom in ga nekako obvladujem. Kot poklicni športnik imaš v športu, kot je bil moj, le eno skrb: na tekmovališču tekmovati s časom in to opraviti kar najbolje. Tam si na nek način sam svoj šef. Zunaj tekme pa se je treba držati številnih dogovorov in za športnike je značilna stroga disciplina. Praktično ne poznam nikogar, ki bi bil uspešen v športu (ali v poslu), a hkrati neresen. Če želiš nekaj doseči, je disciplina bistvena.

Zasitil sem se življenja na poti

Od konca vaše profesionalne smučarske kariere je že ...

... šestnajst let.

Ste si predstavljali, da bo vaše življenje po športni karieri vsaj približno takšno, kot je danes?

Hmmm ... Predvsem sem se zasitil stalnega potovanja, pakiranja opreme, živeti na poti, vedno potovati v iste kraje. Zato se tudi nisem videl v trenerski vlogi. Kot trener potuješ prav toliko ali pa še več kot tekmovalec. Ob takem tempu si je težko ustvariti mirno življenje z nekom izbranim in z otroki. Drugače je, če si recimo trener košarkarskega kluba in vsaj nekaj let živiš v enem mestu. Torej, predstavljal sem si, da bom imel ogromno časa. Zdaj upam, da bom to dosegel vsaj na stara leta.

Še najmanj pa ste verjetno pomislili na to, da boste televizijski voditelj.

Da bi bil voditelj, ne, a moram reči, da se tudi nikoli nisem počutil neprijetno pred kamero. V bistvu me je vedno zanimalo, kako poteka televizijsko delo, ustvarjanje vsebin. To je tudi eden od razlogov, da sem se odločil za sodelovanje s Planetom. Bilo bi super, če bi gledalci vedeli, koliko dela je potrebno in kaj vse, da dobimo na koncu medijsko vsebino na ogled. Pa naj bo to film, oddaja ali športni dogodek. Zavedam se, da je težko narediti neko izvirno TV-vsebino. Če ti to uspe, si lahko privoščiš plasiranje v veliko večjem obsegu, kot je bilo to mogoče včasih, ko sta obstajala dva TV-kanala.

Kako izbirčen gledalec ste, po katerih medijskih platformah najraje sežete?

Internet je tudi zame številka ena. Vedno je pri roki. Odkrito priznam, da rednega televizijskega program ne spremljam veliko. Morda le, kadar so napovedani športni dogodki, sicer pa ne. Vse drugo je "on demand", torej na zahtevo - Netflix in podobno. Vrhunce športnih dogodkov pa tako ali tako dobimo na telefon. Dobro se mi zdi, da si danes gledalci lahko sami izbiramo vsebine.

Kaj menite o resničnostnih šovih?

Moram priznati, da nisem nobenega spremljal. In zato mi je všeč šov Exatlon, saj ne gre za klasični resničnostni šov, v katerem kamera spremlja udeležence in to je to. Gre za tekmovanje. Bistvo šova niso zakulisje, igrice, drama, konflikti. Središče dogajanja je biti najboljši na preprekah. Če pa se ob tem zgodi še kaj zanimivega, še bolje. Tudi na teniškem turnirju je zanimivo, če se zgodi prepir s sodnikom.