Aljoša Stojič
Dokler ne izkusiš, se pač ne zanimaš in s tem nimaš problemov. Žena je zbolela oziroma so v kompletu "dol padle" vse tri, ki so za praznike v enem od oddelkov mariborske bolnišnice oddelale trikrat po dvanajst nočnih ur zapored. Kaj o tem pravi delovnopravna zakonodaja, ni pomembno, ker jo delodajalci, tako v javnih kot zasebnih službah, kršijo, kolikor se jim ljubi. Kot se spomnim iz časov, ko smo pri Večeru imeli celo varnostnike, je imel vsak po enem dvanajsturnem nočnem šihtu vsaj tisti dan prosto - in torej ni smel niti slučajno v 72 urah delati 36 ur!? Sicer pa je rekord moje pridne žene štirikrat po dvanajst ur zaporednih dežurstev, torej v 96 urah (štirje dnevi) 48 delovnih ur. Žal mi je, da takrat nisem poklical mednarodne komisije za Guinnessovo knjigo rekordov ...
Nihče, še najmanj pa nekakšne inšpekcijske službe, kršiteljem zakonov ne morejo stopiti na prste. Primer Tuševih delavk (in nekaj delavcev), ki se z grožnjo stavke niso mogle izboriti niti za minimalno oziroma zajamčeno plačo, je že eden takih, da je vsakemu, ki je to kalvarijo pred novim letom gledal in poslušal, postalo slabo. Kako je to, da "bodo zaposleni prejeli po 120 evrov višje osnovne plače, kar je sicer še vedno 23 evrov pod minimalno plačo", sploh mogoče v neki pravni državi!? Nič čudnega, da so po (skoraj) vseh trgovinah z živili izobešeni napisi "iščemo delavca/delavko". Ker biti trgovka je danes eden najmanj hvaležnih poklicev, v rangu (srednješolskih) medicinskih sester in bolničarjev (tudi po domovih za starejše). Tako v trgovinah kot bolnišnicah primanjkuje delovne sile, gostov, pacientov in kupcev pa je vedno več. Trgovke nedvomno opažajo, da so meje med kupci in pacienti zabrisane, da je v trgovinah vedno več kupcev pacientov - bolnikov, ki se jim strga že, če je pred edino odprto blagajno pet ljudi v vrsti: "Zakaj te ne odprete še ene blagajne!? Kaj ste tu vsi na malici in na kolektivnem dopustu!?" Oh, kje so časi, ko je imela naša socialistična trgovinica pred blokom dve blagajni, dve vrsti mleka in tri vrste kruha. In je bila v soboto odprta do 12. ure, ljudem pa ni bilo težko v vrsti počakati tudi pol ure in več.
Prvega januarja je minilo četrt stoletja, odkar je evro postal skupna denarna valuta (v Sloveniji imamo evro od 1. januarja 2007). Menda nam je prinesel dosti dobrega, vseeno pa se mi kolca po časih, ko sva lahko z bankovcem za 5000 tolarjev (kar bi bilo danes 21 evrov) v Pekarni oba pila (in kadila) do jutra. Danes z dvajsetakom niti v trgovino ne upaš vstopiti, kaj šele v nočni lokal.
