Aljoša Stojič
Strokovnjaki po vsem svetu iščejo rešitve za trenutno največjo zdravstveno težavo - novi koronavirus. V pričakovanju zdravil oziroma cepiv je prav, da si sami pomagamo. V svojih objavah poudarjate, da je lahko vitamin D pomemben podporni ukrep.
Med ljudmi je vitamin D znan po delovanju na zdravje kosti. Veliko dokazov je, da ima tudi veliko strokovnjakov s področja medicine, farmacije in prehrane še vedno pomanjkljivo oziroma zastarelo znanje o vitaminu D. Zato je moj apel za redno in obilno jemanje tega vitamina namenjen ne samo državljanom, temveč predvsem zdravstvenemu osebju. Vsem bolnišnicam, domovom za ostarele in drugim, ki skrbijo za bolne in nemočne, priporočam, da svojim varovancem zagotovijo potreben dnevni odmerek vitamina D. S tem poceni ukrepom lahko bistveno zmanjšajo število obolelih in skrajšajo potek bolezni, ki poteka z milejšimi posledicami.
Vitamin D in epidemije - lekcije iz preteklosti
Kako so nekoč zdravili tuberkulozo, rahitis, črne koze, lupus …, je aktualno še danes. "Pred mnogimi leti so zdravniki bolnikom s kroničnimi boleznimi svetovali preselitev v južne kraje, saj so na podlagi izkušenj vedeli, da bivanje v krajih z veliko sonca pomembno prispeva k zdravju. Tudi slavna Elizabeta Bavarska - Sissi si je po nastopu resne bolezni za svoj dom izbrala sončno Grčijo in to je blagodejno vplivalo na njeno zdravje.
Celo v stari Grčiji so poznali zdravilne učinke sonca in so predpisovali helioterapije (zdravljenje s soncem, iz grščine helios - sonce). Enako je veljalo za stare Egipčane, ki so slavili sonce, saj je bil Ra, bog sonca, glavni bog, ki je bil stvarnik ljudi in drugih bogov. Tudi Rimljani, Japonci, Hindujci in mnogi drugi narodi so častili sonce kot vir življenja in zdravja.
V novejšem času je danski zdravnik dr. Niels Ryberg Finsen, ne da bi karkoli vedel o delovanju vitamina D, v Köbenhavnu ustanovil Inštitut za svetlobo (1896), ki ga je financirala tudi danska vlada. Ugotovil je, da lahko svetloba, sončna ali iz močne žarnice, ubije bakterije in omili posledice črnih koz. Za prispevek k medicinski znanosti je Ryberg Finsen leta 1903 prejel Nobelovo nagrado. Od 800 bolnikov z lupusom (huda oblika avtoimunske bolezni) jih je bilo dokončno pozdravljenih 400, drugim se je stanje bistveno izboljšalo. Le pri 40 bolnikih (5 %) se stanje ni spremenilo. Lupus še danes velja za neozdravljivo bolezen, ki jo lajšajo s farmacevtskimi zdravili, ki stanejo približno 50.000 evrov letno na posameznika.
Leta 1903 je dr. Auguste Rollier odprl prvo kliniko od skupno 36, v katerih je deloval. Vse so stale na nadmorski višini več kot 1700 metrov, nekatere celo na višini nad 5000 metrov, da so lahko bolniki prejeli čim več ultravijoličnega sevanja. V klinikah so zdravili tuberkulozo, rahitis, črne koze, lupus, rane in druge kožne bolezni, vseh so našteli kar 165, s povprečno 80-odstotno uspešnostjo.
Takrat niso vedeli, da so zdravilni učinki sonca (ultravijoličnega sevanja) v resnici posledica delovanja vitamina D, ki ga tvorimo v podkožnem tkivu, če smo izpostavljeni močni sončni svetlobi. Podobno so leta 1747 ugotovili, da so agrumi zdravilo za skorbut, niso pa vedeli, da je to zaradi vsebnosti vitamina C, ki so ga odkrili 181 let kasneje."
(Odlomek iz knjige Moč vitamina D avtorja Ivana Sočeja)
Zmanjšuje tveganja za okužbo dihal
Kako bi vitamin D pomagal pri virusu SARS-CoV-19 (covid-19)?
Znanstveniki ugotavljajo, da novi koronavirus uporablja enako točko vstopa v celice kot sars in drugi koronavirusi - vstopno mesto je gostiteljski receptor ACE2. Pri osebah, ki imajo visoko izražen ACE2, je zbolevnost večja in posledice resnejše.
Pomanjkanje vitamina D je pomemben razlog za visoko ekspresijo ACE2, kar je v strokovnih krogih že dolgo znano. Vitamin D zniža število teh receptorjev na površju pljučnih celic in tako zmanjša možnost vstopa virusa v celice. Poleg tega vitamin D vpliva na višjo raven surfaktanta - snovi, ki pokriva pljučne mešičke in omogoča dihanje. Študije so pokazale, da se akutna dihalna stiska (ARDS) pojavi le pri bolnikih s pomanjkanjem vitamina D.
Tisti, ki imajo večjo ekspresijo receptorja ACE2 in zelo nizke ravni vitamina D, so bistveno bolj dovzetni, da zbolijo za covidom-19 ali katerokoli virusno okužbo. Visoka stopnja smrtnosti je posledica močnega imunskega odziva, ki vodi do ARDS in fibroze.
Pravite, da se akutna dihalna stiska pojavi le pri bolnikih s pomanjkanjem vitamina D. A zdravniki razpolagajo s temi informacijami?
Nisem prepričan. Zdravniki ravnajo po vnaprej določenem protokolu, algoritmu, v katerem vitamin D še ni našel pravega mesta. Lahko le ugibamo, zakaj. A nekaj se tudi tukaj premika. Nekdanji direktor Centra za nadzor in preprečevanje bolezni ZDA dr. Tom Friden je poudaril, kako je prav, da v času pričakovanja novih zdravil, poskušamo sami zmanjšati tveganje, da bi zboleli. Ena stvar, ki očitno pomaga, je vitamin D. Višje stopnje umrljivosti pri starejših osebah in osebah s kroničnimi boleznimi kažejo, da oslabljen imunski sistem prispeva k slabim izhodom. O čudežnih zdravilih, ki se nenehno pojavljajo, znanost podpira možnost, da vitamin D krepi imunski sistem, zlasti pri ljudeh, katerih raven vitamina D je nizka. Dodatek vitamina D zmanjšuje tveganja za okužbo dihal, uravnava tvorjenje citokinov in lahko zmanjša tveganja za bolezni, ki jih povzročajo virusi. Ustrezni odmerki vitamina D lahko prispevajo k zaščiti ranljive populacije.
"Ali bomo zboleli, ni odvisno od virusa, ampak od našega imunskega sistema"
Zakaj v glavnem starejši?
Zakaj pa je po vašem mnenju novi koronavirus najbolj nevaren in pogosto usoden za starejše?
Eden pomembnih razlogov, ne morem trditi, da edini, je večje pomanjkanje vitamina D pri starejših. Starejši ljudje se manj gibljejo na odprtem. Drugič, njihova koža je pretanka s premalo podkožnega holesterola, v katerem se tvori vitamin D. Tretjič, premalo so informirani, morda imajo premalo denarja. Če pogledamo dogajanje v Italiji, kjer trenutno največ ljudi zboli in umre, naj omenim raziskavo, v kateri so ugotovili, da je na severu Italije hudo pomanjkanje vitamina D. Pri starejših ženskah so ugotovili, da je 27 odstotkov imelo raven vitamina D (25(OH)D; imenovan kalcidiol) v plazmi manj kot 5 ng/ml in 76 odstotkov manj kot 12 ng/ml. To so katastrofalni izvidi. Za primerjavo: raven kalcidiola pri zdravih osebah, ki poleti delajo na prostem ali se pravilno sončijo, znaša okrog 45 ng/ml, spodnja meja zadostne preskrbljenosti pa je 30 ng/ml. Več kot 80 odstotkov oskrbovancev v domovih za ostarele je imelo nezadostne ravni vitamina D. Na Japonskem, kjer je veliko manj okuženih in smrtnost desetkrat nižja, imajo ljudje bistveno višje ravni vitamina D.
Pomanjkanje vitamina D slabi naš imunski sistem
Zdravila zoper covid-19 ne poznamo. Nobena študija ni raziskovala učinka dodatkov vitamina D ali pomanjkanja vitamina D na tveganje za okužbo z novim koronavirusom. So pa številne prejšnje raziskave pokazale, da lahko pomanjkanje vitamina D škoduje našemu imunskemu sistemu in poveča tveganje za razvoj bolezni dihal, ki jih povzročajo koronavirus in drugi virusi.
V hrani ga skoraj ni
Kako torej do vitamina D, če ga s hrano res dobimo premalo?
Če se ne moremo pravilno sončiti (zima, zaprti prostori, skrivanje pred soncem, senca, sončenje skozi steklo, sončenje z zaščitnimi kremami, šibka moč sončnih žarkov, bolezni kože, alergije na sonce), imamo zelo omejeno izbiro: prehranska dopolnila ali zdravila ali solarij oziroma solariju podobne luči. Kot sem povedal, vitamina D v vsakdanji hrani skoraj ni. To je pač posledica nenaravnega načina življenja.
Pogosto beremo in slišimo, kako obstaja nevarnost predoziranja?
Opozorila o predoziranju so skoraj neumestna. Evropska agencija za varno hrano je v svojem dokumentu ugotovila, da je dnevni vnos za odrasle do 10.000 i.e. varen in ne povzroča nobenih težav. Iz previdnostnih razlogov so to količino delili s faktorjem 2,5 in uradno določili, da je zgornji varen dnevni vnos 4000 i.e. V svetu ni zabeležen niti en smrtni primer zastrupitve z vitaminom D, lažje težave pa so posledica neupoštevanja navodil proizvajalca.
Kaj potemtakem priporočate? Koliko vitamina D naj v teh dneh užijemo?
V tem času priporočam, da odrasli jemljemo okrog 10.000 i.e. na dan, dojenčki do 1000 i.e., otroci, starejši od enega leta, pa 2000 i.e. Morda je lažje, da si zapomnimo, da odrasli na kilogram teže jemljejo okrog 150 i.e., dojenčki pa okrog 200 i.e. na kilogram teže. V času epidemije te vnose lahko za nekaj tednov podvojimo. Zdravstvenim delavcem priporočam, da vsem, posebno ogroženim in bolnim, pomagajo z ustreznimi odmerki vitamina D.
Poleg takšnih odmerkov je treba bistveno povečati vnos vitamina C, nekaj gramov na dan, razporejenih v veliko manjših odmerkov. Od mineralov pa ne smemo pozabiti cink in selen. Ali bomo zboleli in kakšne posledice bomo utrpeli, ni odvisno od virusa, ampak od našega imunskega sistema.
Seveda je samoumevno, da zaradi tega ne smemo opustiti drugega zdravljenja, a učinkovitega zdravljenja za covid-19 ni. Veliko bi naredili, če bi vsaj pri bolnikih uvedli rutinsko merjenje ravni vitamina D in njegovo dodajanje, da ohranimo njegovo raven v krvi vsaj na nivoju 30 ng/ml, idealno bi bilo, če bi bila ta raven okrog 50 ng/ml. Pravzaprav merjenja niti ne potrebujemo. Vsem, ki ne jemljejo večjih odmerkov vitamina D, ga gotovo primanjkuje.
