Kaj bo novega in kaj ostane starega pri hrani v letu 2023

Prvi dnevi novega leta za marsikoga pomenijo tudi nov začetek, mnogi začnejo pri prehrani. Koliko (samo)obljube (z)držijo, ve vsak zase, a nekaj namigov o tem, kaj novega nas v letu 2023 čaka pri prehranjevanju, morda ne bo odveč. Koliko je v teh novostih, o katerih pišejo (tudi) nekateri ugledni svetovni mediji (New York TImes, Food & Wine magazin), uporabnega tudi za nas, je prepuščeno lastni presoji, je pa kar nekaj smernic, ki jih vsekakor velja upoštevati. Pa gremo lepo po vrsti.

Kot običajno se tudi pri prehranjevalnih navadah obeta nekaj sprememb, nekaj navad pa bomo prenesli iz preteklih let. Med njimi predvsem skrb, da bomo pridelali čim manj odpadkov pri pripravi obrokov, da bo posledično torej še manj odvržene hrane. Naslednje, kar naj bi upoštevali tudi v prihodnje, je seveda uporaba sezonskih in lokalnih sestavin, seveda po načelu, da je pot od njive ali vrta do krožnika čim krajša. Vsaj Slovencem nam to ni tuje, ne bo pa odveč, če se bo še kdo od nas še pogosteje odpravil na tržnico po domače pridelke, namesto da zunaj sezone po megamarketih nalagamo v košare na videz sicer lepe izdelke, a po okusu bolj prazne. Včasih se nam je verz iz pesmi Nece Falk "sredi decembra si češnje obljubljal mi, jaz pa verjela sem ti" zdel kot zaupanje naivnega dekleta prebrisanemu moškemu, danes pa češnje v decembru niti niso več kaj zelo posebnega. Razen po ceni seveda.

Gobe in ribe

Še nekaj bo šlo Slovencem na roko. ko gre za najbolj zaželene sestavine letošnjih prehranjevalnih navad. V svetu (iskreno rečeno, predvsem v razvitem) se namreč na velika vrata na krožnike vračajo gobe. Ja, gobe, ki so Slovencem skorajda del genskega zapisa. Pa še vse kriterije sodobnih navad izpolnjujejo - rastejo v naravi (razen nekaterih gojenih seveda), iz gozda (ali s travnika) so hitro na mizi (ali v kozarcu za vlaganje), ni veliko odpadka, so vsestransko uporabne in še poceni, če jih nabiramo sami. Kar je torej za Slovence navada, je za dobršen del sveta novost.

Med bolj zanimive prehranjevalne smernice letošnjega leta, ki jih navajajo različni kulinarični časopisi, portali in blogi, so tudi konzervirane ribe, predvsem sardine (a tudi konzervirana skuša je odlična izbira). Riba je namreč eno redkih živil, ki s konzerviranjem ne izgubi kakovosti (vsebuje veliko beljakovin, omega-3-maščobnih kislin, mineralov) in jo imamo lahko tako rekoč vedno na zalogi. In tudi vsestransko uporabna je, saj jo lahko pojemo kar takšno, kot jo vzamemo iz konzerve, ali pa si pripravimo sendvič, jo dodamo solati, naredimo omako za testenine in še kaj bi se našlo. Za tiste, ki ne jedo rib, pa so na voljo različne rastline iz morja in pa seveda alge.

Kaj pa meso?

Splošni trend je, da naj bi postopoma zmanjševali porabo (vsaj) rdečega mesa, čeprav ima to nekatere pomembne hranilne vrednosti. Razprave med mesojedci (oziroma vsejedci) ter vegetarijanci in vegani so včasih že na meji nestrpnosti. Kakorkoli obračamo, naj nihče nikogar v nič ne sili. Tisti, ki ne jedo mesa, naj bodo strpni do tistih, ki se ne bodo povsem odrekli začinjenim perutničkam, sočnemu stejku ali lepljivim rebrom, mesojedci pa naj razumejo tiste, ki imajo pomisleke glede uživanja mesa.

A ko smo že pri mesu, se letos obeta, vsaj v ZDA, pomembna novost. Na trg naj bi namreč poskusno poslali prvo meso, izdelano v laboratoriju, ki naj bi bilo enakovreden nadomestek mesu živali. Pridelano torej na okolju prijazen način, brez antibiotikov in drugih dodatkov, ki jih živinorejci ponekod dodajajo hrani za živali, za povrh ni trpljenja živali pri zakolu in še kakšna prednost bi se našla. O okusu tako pridelanega mesa pa bodo svoje seveda rekli potrošniki. Pripravljati se torej lahko začnemo na umetno izdelano govedino in perutnino, za povrh pa naj bi po novem tudi testenine izdelovali samo iz rastlinskih sestavin. Kaj na to porečejo Italijani, ki jim brez testenin z jajci skorajda živeti ni, bo treba še malo počakati, kot tudi na odziv potrošnikov tam, kjer bodo takšne testenine dali na trg.

Ob vse več pozivih za manj uživanja mesa je logično, da naj bi uživali več sadja in zelenjave, pa tudi stročnic, v katerih najdemo beljakovine, ki jih za normalno delovanje organizma potrebujejo tudi vegetarijanci in vegani ter drugi, ki ne jedo mesa, rib in mlečnih izdelkov. S tem se vračamo na sam začetek prehranjevalnih navad, ki naj bi se jih itak večinoma držali - lokalni in sezonski izdelki z bližnjih njiv in vrtov.

Dobra volja je najbolja

Tisti, ki se ukvarjajo s prehranjevalnimi smernicami, pa letos opozarjajo na nekaj, čemur prejšnja leta niso namenjali pozornosti. Dobro razpoloženje, dobra volja. Po dveh, treh letih, ki jih je bila zaznamovala pandemija, naj bi namreč ljudje potrebovali še dodaten stimulans za dobro razpoloženje, potem ko so mnogi zapadli v depresijo ali so se zaradi razmer, ki jih je bil povzročil covid, počutili slabše kot običajno. In kaj je boljšega kot spraviti se v dobro voljo ob dobri in za povrh zdravi hrani? A raziskave o tem, koliko katere sestavine v hrani ugodno vplivajo na kognitivne sposobnosti, še potekajo in bilo zato še preuranjeno govoriti, kaj dodati hrani, da se izognemo depresiji in stresu, izboljšamo možganske funkcije in skušamo preprečiti demenco.

K hrani sodi tudi pijača. V letu 2023 naj bi spili manj alkoholnih pijač kot prejšnja leta. Strokovnjaki se ukvarjajo z vini brez alkohola ali vsaj z minimalno stopnjo alkohola, vse bolj popularni naj bi postajali brezalkoholni koktajli. Vse glasnejši so pozivi, naj različna slavja potekajo brez alkoholnih pijač oziroma naj jih bo čim manj, če že ne gre čisto brez. Kar ne pomeni, da se odrečemo kozarcu dobrega vina ob izbrani hrani, a naj res ostane pri kozarcu ali dveh, ne pa, da količino pijače od obroku merimo v litrih.

In za konec še nekaj sladkega. Beli sladkor postaja vse manj priljubljen, tudi umetna sladila se umikajo na stranski tir, predvsem zaradi različnih dodatkov, ki vselej niso najbolje vplivali na organizem, denimo ob uporabi velikih količin umetnih sladil. V prvo vrsto prihajajo na primer med, kokosov sladkor, pa datlji kot izjemno zdrav nadomestek za sladkor, saj sta na trgu že sladkor in sirup iz datljev, omeniti velja še javorjev sirup in stevio.