Pri spominu običajno pomislimo na miselno aktivnost, ki nam omogoča, da si zapomnimo stvari, ki so se že zgodile. Toda prospektivni spomin je sposobnost, da se spomnimo, kaj moramo storili v prihodnosti - na primer, da se na poti domov iz službe ustavimo v trgovini in kupimo mleko, da pokličemo mamo za njen rojstni dan ali da pravočasno vzamemo pečenko iz pečice. Motnje v tem spominu imajo lahko tudi tragične posledice, kot na primer tedaj, če nekdo na vroč dan pozabi vzeti malčka iz avta. Sarah Raskin je klinična nevropsihologinja ter profesorica psihologije in nevroznanosti. Zadnjih 30 let se v svojih raziskavah osredotoča na ta pojav, meri prospektivni spomin in razvija terapije, s katerimi bi lahko pomagali ljudem s temi težavami.
Uresničevanje prihodnjih namer
Perspektivni spomin je sposobnost, da si zapomnimo, da se spomnimo, ali da se spomnimo, kaj smo nameravali storiti. To prihodnjo namero lahko v spomin prikličemo na dva načina. Prvi je, da se odzovemo na nekaj v svoji okolici, ko denimo vidimo neko stvar ali slišimo neki zvok, ki služita kot namig za izvedbo nameravanega dejanja. Raziskovalci temu pravimo "dogodek". Gre za situacijo, ko na primer vidite sodelavca in se takoj spomnite, da imate zanj sporočilo, ali ko zaslišite zazvoniti uro in se spomnite, da morate izklopiti zalivalni sistem. Drugi način je odzivanje na čas, kot na primer tedaj, če ste ob 14. uri naročeni pri zobozdravniku, vendar nameravate prej pol ure telovaditi. Ena od možnih razlag za to, kako ljudje aktivirajo svoj prospektivni spomin, je večprocesna teorija.
V skladu s to teorijo se moramo včasih večkrat opomniti, da smo na primer naročeni pri zobozdravniku, kar lahko počnemo tako, da do 14. ure večkrat preverimo, koliko je ura. Včasih pa se nečesa spomnimo, ne da se trudimo, kot denimo tedaj, ko zaslišimo alarm. Ta dva primera nakazujeta, da si prihodnje opravke, ki so vezani na čas, kot je na primer obisk zobozdravnika ob 14. uri, običajno težje zapomnimo kot tiste, na katere se spomnimo zaradi nekega dogodka, kot je na primer alarm.
Pristojni predeli možganov
Ljudje s staranjem izgubljamo prospektivni spomin. Razlog za to so lahko spremembe v starajoči se prefrontalni možganski skorji oziroma prefrontalnem korteksu. Vendar stvar ni tako huda, kot se sliši. Kaže, da se starejši ljudje v določenih situacijah, ko se morajo spomniti stvari iz vsakdanjega življenja, celo bolje odrežejo kot mlajši. Temu pravimo starostni spominski paradoks. Za prospektivni spomin naj bi bil odgovoren predel možganov v čelnem delu možganske skorje, poimenovan Brodmannov areal 10. To področje je pristojno za to, da ohranjamo določene informacij v mislih, medtem ko hkrati opravljamo neko drugo nalogo. Toda prospektivni spomin je zelo zapleten. Najprej moramo zasnovati namero in se nato spomniti, da jo moramo uresničiti. To je naloga prefrontalnega korteksa, predela možganov, ki je odgovoren za načrtovanje in organiziranje.
Prospektivni spomin je sposobnost, da si zapomnimo in da se spomnimo.
Prepoznati moramo, kdaj se to zgodi, za kar je odgovoren parietalni korteks. V spomin si moramo priklicati, kaj smo nameravali storiti. Pri tem gre za obliko retrospektivnega spomina, pri katerem ima osrednjo vlogo hipokampus, možganska struktura, ki je odgovorna za pomnjenje dejstev, dogodkov ter smeri in lokacij v prostoru. V primeru prospektivnega spomina, ki je vezan na čas, moramo spremljati čas. Pri tem se aktivira več različnih predelov možganov. Prospektivni spomin je lahko torej prizadet zaradi težav v katerikoli od teh regij.
Bolezni, alkohol, kultura
V zadnjih 30 letih so Raskinova in njeni sodelavci ugotovili, da lahko na prospektivni spomin vplivajo tudi številna bolezenska stanja. Hkrati se zdi, da k poslabšanju prospektivnega spomina prispeva tudi prekomerno uživanje alkohola. Neka študija je pokazala, da so študentje, ki so pogosto popivali, dosegli slabše rezultate pri testiranju prospektivnega spomina, ki temelji na času. Tisti študenti, ki so zaradi zaužitja prevelike količine alkohola že večkrat izgubili spomin, pa so imeli težave s prospektivnim spominom, ki temelji na dogodkih. Raziskave, v katere so bili vključeni ljudje s shizofrenijo, so nakazale na obstoj povezave med slabim prospektivnim spominom in nedoslednim jemanjem zdravil. Čeprav bolniki zdravil ne jemljejo iz veliko razlogov, pa je ta študija pokazala, da nekateri tega ne storijo zato, ker se preprosto ne spomnijo.
S prospektivnim spominom pa imajo pogosto težave tudi ljudje s poškodbami možganov. Velikokrat nameravajo opraviti neko nalogo, vendar se je ne morejo spomniti. S tem lahko razjezijo svojce ali zdravstvene delavce, ki so prepričani, da so se zavestno odločili, da ne bodo upoštevali navodil. Velike težave s prospektivnim spominom, ki temelji na času, imajo predvsem bolniki s Parkinsonovo boleznijo. Vedo, da morajo nekaj narediti, vendar nimajo občutka za čas, zato naloge sploh ne opravijo ali je ne opravijo pravočasno.
Nastavite opomnike za naloge, ki so za vas pomembne.
Ljudje z multiplo sklerozo si običajno težko zapomnijo, kdaj so s kom dogovorjeni ali kdaj so naročeni pri zdravniku, frizerju in kje drugje. Raziskovalci so v okviru študije proučili 110 bolnikov z multiplo sklerozo, ki so imeli dogovorjenih 1600 različnih terminov. Približno treh odstotkov (okoli 50) teh terminov se niso udeležili, kar so znanstveniki povezali z njihovim slabim prospektivnim spominom.
Morda boste presenečeni, ampak na prospektivni spomin lahko vpliva tudi kultura. Raziskovalci so leta 2023 opravili študijo, v okviru katere so izmerili prospektivni spomin pri ljudeh, ki govorijo špansko. Ugotovili so, da je na razlike v njihove uspešnosti vplivala stopnja njihove prilagoditve v ameriško kulturo. To bi lahko bilo posledica dejstva, da so bili testi zasnovani v ZDA in so bili zato kulturno pristranski, ali pa posledica kulturnih razlik, na primer v dojemanju časa.
Tehnike za izboljšanje prospektivnega spomina
Raskinova in njeni sodelavci proučujejo tudi tehnike za izboljšanje prospektivnega spomina. S ponavljanjem in uporabo vizualnih podob jim je denimo uspelo doseči, da so ljudje s poškodbo možganov neko namero v mislih ohranili dlje časa. Pri ponavljanju so udeležencu študije na primer rekli: "Čez natanko eno minuto ploskajte z rokami." Ko mu je to uspelo, so počasi podaljševali časovni interval. Pri uporabi vizualnih podob so si morali pacienti predstavljati, kaj se bo dogajalo v času, ko bodo morali uresničiti namero - kaj bodo na primer videli, slišali in vonjali.
Tudi vi lahko poskusite z uporabo vizualnih podob. Če imate pametno uro ali telefon s koledarjem in možnostjo nastavljanja opomnikov, je koristno, da si nastavite opomnike za naloge, ki so za vas pomembne. S telefonom naredite kratek video ali posnemite fotografijo, ki vas bo spomnila, kje ste parkirali avto. Na voljo so tudi posebne aplikacije, namenjene opominjanju, med drugim brezplačni različici aplikacij Remember the Milk in Todoist. Če pred odhodom od doma ne želite pozabiti nekega predmeta, ga postavite pred vrata, kjer ga ne boste mogli spregledati. Če uporabljate koledar, ga imejte na mestu, kjer ga boste zagledali vsako jutro. Telefon, denarnico ali aktovko položite na sedež za sovoznikovim sedežem. Koristna je lahko tudi rutina. Če morate nekaj opraviti vsak dan, na primer napisati domačo nalogo ali telovaditi, počnite to vsak dan ob istem času.
Drugim pomaga, da namero uresničijo takoj, ko se odločijo, da jo želijo uresničiti. Če bi se torej radi spomnili, da morate po prihodu domov zaliti rože, storite to večkrat samo s kretnjami rok. Svojo namero lahko utrdite tudi z aktiviranjem predelov možganov, ki nadzorujejo mišice. Dobra novica je, da prospektivni spomin večino časa samodejno deluje dobro. Znanstveniki, ki preučujejo prospektivni spomin, pa bodo po novih raziskavah še bolje razumeli, kdaj ta spomin odpove in kaj lahko tedaj storimo.
(Sarah Raskin, profesorica psihologije in nevroznanosti, Kolidž Trinity)
