Psiholog Antonio Zadra se spomni grozljive izkušnje, ki jo je doživel na morju. Skorajda je že priplaval do obale, a se je ves čas zavedal, da bo umrl. Pravzaprav je bilo to zadnjih dvajset sekund njegovega življenja. Nato je na obali zagledal svojega osemletnega sina. Deček ga je pogledal in dejal: "Ati, ne!" Dve leti pozneje se ob spominu na strah in grozo, ki ju je občutil tisti trenutek, počuti dobro. "Mislil sem si: Umrl bom in umrl bom pred očmi svojega osemletnega sina," pravi Zadra. Spominja se dečkovega pogleda in tega, kako globoko se mu je lahko zazrl v oči. Potem se je seveda zbudil in vse je bilo v najlepšem redu, čeprav pravzaprav ni bilo. Prva stvar, ki jo je zjutraj storil, je bila, da je objel sina.
Zadra pravi, da so to njegove najhujše tesnobne sanje; to so edine sanje, ob katerih mu vzame sapo. Odkar je v okviru svojega dela pri Centru za napredne raziskave v medicini spanja pri Univerzi v Montrealu prebral več kot 10 tisoč poročil o sanjah, mu je jasno, da njegove sanje vsebujejo enega najpogostejših motivov tesnobnih sanj - neizogibno lastno smrt. Med drugimi motivi so denimo, da nas nekdo preganja, da mi nekoga lovimo in da izgubimo nadzor. Vendar dejstvo, da se je tega zavedal, ni prav nič omililo šoka in tesnobe, ki ju je občutil zaradi svojih sanj. Edina stvar, zaradi katere njegovih sanj ni mogoče klasificirati kot nočno moro, je tehnično gledano samo dejstvo, da ga niso prebudile.
Tretjina sanj se ukvarja z nesrečami
Tesnobne sanje, tesnobno življenje
"Vedno imamo nekaj pacientov, ki se na nas obrnejo, ker so zaskrbljeni zaradi svojih sanj," pravi Nicky Lidbetter, direktorica dobrodelne organizacija Anxiety UK, ki ima tudi sama tesnobne sanje, v katerih običajno obtiči v prometu (trpi namreč zaradi agorafobije ali strahu pred odprtimi prostori). Lidbetterjeva in njeni kolegi so opazili, da se je povečalo število ljudi, ki poroča o svojih tesnobnih sanjah. "Ni rečeno, da obstaja pri nekom večja verjetnost za tesnobne sanje samo zato, ker je bolj tesnoben," pravi Zadra. "Za to mora biti človek tesnoben in se hkrati znajti v stresni situaciji."
Soodvisnost tesnobnosti v budnem stanju ter tesnobnimi sanjami je zelo zapletena. Mark Blagrove, profesor psihologije na Univerzi Swansea in vodja tamkajšnjega spalnega laboratorija, je poskušal izmeriti stisko, ki jo čutimo med nočno moro. Pravi, da tesnobnost ne povzroča samo bolj negativnih sanj, marveč tudi slabši odziv nanje. Po drugi strani lahko dnevni stres zaradi tesnobnosti vodi k pomanjkanju spanca in pogostejšemu zbujanju, ki lahko spet vodi k temu, da se spomnimo večjega števila sanj.
Toda ali imajo tesnobne sanje kakšno funkcijo? Dr. Arnulfova, ki svoje tesnobne sanje vedno doživlja pred pomembnimi sestanki, meni, da jo imajo. Leta 2014 je vodila raziskavo, v katero so bili vključeni študenti tik pred sprejemnim izpitom na medicinski fakulteti na univerzi Sorbonne. Konkurenca je vedno velika, na fakulteto sprejmemo le deset odstotkov prijavljenih študentov. Arnulfova in njeni kolegi so študente prosili, naj izpolnijo vprašalnik o tem, kako so spali na noč pred izpitom. Prav vsi so poročali o sanjah, ki so bile na vse mogoče načine povezane z izpitom. Nekateri niso mogli najti izpitne dvorane, drugi so zamudili. Mnogi so sanjali, da so že na prvo vprašanje odgovorili narobe, zaradi česar so napačno odgovorili tudi na vsa druga.
den od študentov je sanjal, da so bile stene in zavese v izpitni dvorani premazane s kemičnim premazom. Drugi je dvignil roko in prosil za nov list papirja, vendar so mu namesto tega dali rezino kruha. Del sanj študentov na noč pred izpitom so bile tudi vse vrste prometnih katastrof: ali vlak ni prispel na postajo ali so se šoferji avtobusov odločili stavkati. Slednje po besedah Arnulfove ljudem tako pogosto tudi čez dan povzroča skrbi, da si mnogi študenti rezervirajo sobo v hotelu blizu univerze in se tako izognejo morebitnim težavam s prevozom. "A tudi ti študenti so sanjali, da so se zbudili, da bi odšli na stranišče, vendar so tam naleteli na dolgo vrsto ljudi in so nato zaradi tega zamudili na izpit."
Arnulfovo so najbolj "navdušile" tesnobne sanje študentke, ki je sanjala, da je ponavljala snov za izpit, vendar se ni mogla več spomniti pomembnega podatka o hrbtenjači. Sredi noči se je zbudila, odšla do svoje mize in odprla učbenik na ustrezni strani.
Ko je spoznala, da res ne zna tistega, o čemer je sanjala, je začela to snov ponavljati.
Priprave na stres
Domnevamo lahko, da so te sanje Arnulfovo navdušile, ker so najbolj slikovit prikaz korelacije, ki jo je razkrila njena raziskava: študenti, ki so imeli noč prej tesnobne sanje, so nato na izpitu dosegli najvišje število točk. "Karkoli se je že tisto noč pred izpitom dogajalo v njihovih možganih, je pozitivno vplivalo na njihove kognitivne sposobnosti," pravi Arnulfova. In ta vpliv po izračunih ekipe statistikov, s katerimi je sodelovala Arnulfova, ni bil zanemarljiv. Zaradi tega podatka se je nekaj domiselnih študentov obrnilo na Arnulfovo z vprašanjem, katere sanje so imele najbolj pozitiven vpliv.
Ugotovitve, do katerih je prišla Arnulfova, se ujemajo s teorijo, da sanje simulirajo grožnje. Po tej teoriji ljudje v svojih sanjah "vadijo" svoje odzivanje v strah vzbujajočih situacijah, na osnovi česar se nato v budnem stanju lažje soočijo z njimi. Če denimo v sanjah naletite na leva, zjutraj pa ga res srečate na poti v službo, boste na to srečanje v skladu s to teorijo bolje pripravljeni. Nadgradnja tega razmišljanja je teorija, da sanje simulirajo socialne nevarnosti in nas tako pripravljajo na socialni stres.
Spomnimo se le majhnega dela
Naša sposobnost, da se spomnimo svojih sanj, nima nobene zveze z njihovo funkcijo, meni Zadra. Če bi bilo to, da se spomnimo svojih sanj, pomembno, bi se jih spomnili več. Ne nazadnje pri večini ljudi spanec REM, faza spanja, med katero najpogosteje sanjamo, traja eno do dve uri, spomnimo pa se le zelo majhnega dela svojih sanj. Zadra glede svojih sanj, v katerih se skoraj utopi, pravi, da nima pojma, kakšen je bil "namen" teh sanj kar zadeva osnovno nevronsko aktivnost. Je pa popolnoma prepričan, kakšno je bilo njihovo sporočilo: "Stvari, ki ti v življenju pomenijo največ, nikoli ne jemlji kot samoumevne. Vedno si vzemi čas in uživaj v tem, kar je zate pomembno." Natanko te sanje so ga prisilile, da je nekoliko upočasnil.
Zadra tudi verjame, da je spanec zelo pomemben za utrjevanje spominov in celo za učenje novih spretnosti - čustvenih, kognitivnih in telesnih. Študija, v katero so bili vključeni nemški športniki, je denimo pokazala, da skoraj deset odstotkov udeležencev meni, da lahko svoje lucidne sanje (tiste, pri katerih se človek zaveda, da sanja) uporabijo pri treningu za povečanje svojih zmogljivosti. Spanec je lahko koristen tudi za čustva. Prijateljica, ki je obiskala psihoterapevta in psihoanalitika, potem ko je sprejela težko odločitev, da prekine svojo nosečnost, mi je povedala, da je vsako noč po terapiji intenzivno sanjala. Bila je v kopalnici, nekdo je bil v zgornjem nadstropju in ona ga je ubila. Mislila je, da je to sanjala, ker ji je terapevt rekel, da gre za nekakšen "obred prehoda". Po nekaj časa so te sanje res zamenjale druge in zagotovile prehod na globljo razpravo.
Sanje je treba dosanjati
Ne nazadnje tudi Matk Blagrove, ki ni prepričan, ali imajo sanje kakšno funkcijo, verjame v njihovo koristnost. "Med spanjem posnamemo cel zapleten film," meni Blagrove. Filmska analogija mu je všeč zaradi načina, na katerega sanje vabijo k razpravam, in ker nas prisotnost metafor v sanjah - denimo padanje ljudi v luknje ali neskončen tek ali skrb za vedno manjšega otroka - spodbudi k iskanju njihovega pomena.
Blagrove in njegovi študenti so udeležence študije, ki so jo izvajali v spalnem laboratoriju na Univerzi Swansea, prosili, naj vodijo dnevnik o svojih vsakdanjih izkušnjah in ocenijo njihovo čustveno intenzivnost. Hkrati so jih po spanju v laboratoriju več noči zapored prebudili in jih prosili, naj opišejo svoje sanje. Raziskovalci so na eni strani lista natisnili opis sanj, na drugi strani pa dnevnik udeleženca študije. Nato so preučili, na kakšen način so bile izkušnje, ki jih je udeleženec doživel v času budnosti, vključene v njegove sanje. Ugotovili so, da bolj čustveno intenzivna, kot je bila izkušnja, večja je bila verjetnost, da se je pojavila v sanjah, pojasnjuje Blagrove. Sam je nedavno sanjal, da piše tvit z velikimi tiskanimi črkami, čeprav ve, da to velja za nevljudno. Te svoje sanje mu je uspelo povezati z družinskim obiskom gledališča, kjer je bil pod stresom, ker so se po koncu odmora prepozno vrnili na svoje sedeže.
Če se kljub prej napisanemu ne počutite nič bolje glede svojih tesnobnih sanj in kljub temu niste pripravljeni preučiti njihovega pomena bodisi sami bodisi s pomočjo strokovnjaka, potem premislite o terapiji, poimenovani Image Rehearsal Therapy, s katero se sanjavci naučijo svoje sanje predelati in jih interpretirati tako, da se zaradi njih ne vznemirjajo. Večina psihoanalitikov bi na to gledala kot na kontaminacijo dobrega materiala, toda nevrologinja Arnulfova meni, da pomen sanj tako ali tako ni pomemben. Po njenih besedah je ključno to, da jih odsanjamo do konca. Če se vmes zbudimo, je s tem prekinjen koristen proces. Zato poskušajte na splošno bolje spati. Vaše sanje bodo postale bolj znosne in - kdo bi vedel - morda celo koristne.
