Zelena ulica
V dvajsetih letih 20. stoletja so novo ulico v Novi vasi poimenovali Zelena ulica. Leta 1933 so ulico, ki se je tedaj končala v polju, podaljšali do Streliške ulice in tako vzpostavili edino cestno povezavo med Novo vasjo in novo železniško postajo na Teznu. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Ranken Gasse (Ulica vitic). Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Zelena ulica. Ulica je dobila ime zelena zato, ker je bila slabo zvožena in je ob robu kolesnic in ob ograjah hiš rasla trava ter se je končala sredi njiv in travnikov.
Zelena ulica je bila slabo zvožena, končala se je sredi njiv in travnikov
Zemljičeva ulica
V začetku 20. stoletja so novo ulico na Pobrežju poimenovali Feld Gasse (Poljska ulica), ker se je končala med njivami in polji. Leta 1919 so ime poslovenili v Poljsko ulico. Po nemški okupaciji aprila 1941 so ji začasno vrnili staro ime Feld Gasse, nato pa so ime še isto leto popravili v Acker Gasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Poljska ulica. Ob odpravi dvojnega poimenovanja leta 1947 so jo preimenovali v Zemljičevo ulico. Ivan Zemljič (1906-1944), tkalec, se je po okupaciji leta 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju.
Zgornji Košaki
Leta 1974 so cesto skozi Zgornje Košake proti Dragučovi poimenovali Zgornji Košaki. Košaki so staro naselje in občina ob nekdanji Dunajski cesti, približno pet kilometrov severno od Maribora. Do leta 1918 se je občina imenovala Leitersberg. Leta 1919 so ime poslovenili v Košake. Po nemški okupaciji aprila 1941 so jo preimenovali v Koschak in pozneje v Freigraben. Leta 1945 vrnejo slovensko ime Košaki. Košaki (980 prebivalcev) so razpotegnjeno predmestno naselje ob cesti Maribor-Šentilj, od koder se en krak razširi proti severovzhodu v dolinico severno od Košaškega hriba (387 m), drugi krak pa proti vzhodu, proti zaselku Košaški Dol. V nižini so zaplate njiv in travnikov, višje na prisojnih pobočjih vinogradi, ki so zlasti na pobočjih Košaškega hriba deloma opuščeni.
Zlatiborska ulica
Leta 1967 so novo ulico v Rožni dolini v Zgornjem Radvanju poimenovali Zlatiborska ulica. Zlatibor je planotasto gorovje v zahodni Srbiji (1496 m) z obsežnimi gozdovi, pašniki in razvitim turizmom. V vilah letovišča Zlatibor so leta 1941 dobili prebivališče prvi izgnanci iz Maribora in okolice.
Zolajeva ulica
Leta 1958 so novo ulico na Teznu, ki povezuje Ptujsko cesto s kovinarsko šolo, poimenovali Zolajeva ulica. Emil Zola (1840-1902) je bil francoski pisatelj. Zola je glavni predstavnik in teoretik naturalizma, še posebej z Rougon-Macquartovimi (1871-1893), ciklom eksperimentalnih romanov, med njimi Nana (1880) in Germinal (1885). Z znanstveno natančnostjo je slikal razmere drugega francoskega cesarstva in s tem postal borec za socialne pravice.
Svoje poglede na francosko industrijsko družbo je prikazal v romanih Tri mesta (1894-1898) in Štirje evangeliji (1899-1902). Ob koncu 19. stoletja se je močno angažiral v vojaški aferi, ki je pretresla ne le tedanjo Francijo, temveč celotno Evropo. Z zagovorom Obtožujem, leta 1898, je dosegel odločilen premik v Dreyfusovi aferi, za osvoboditev po krivem obtoženega in obsojenega francoskega častnika židovskega porekla. Leta 2006 so potek Zolajeve ulice spremenili tako, da se je začela v križišču Peharčeve ulice s podaljškom Kavčičeve ulice ter se je slepo zaključila pri hišni številki 13.
Zorkova ulica
Leta 1958 so novo ulico na Studencih, ki vodi od Šarhove ulice proti severu, poimenovali Zorkova ulica. Alojzij Zorko (1921-1941) je bil nameščenec v Železniških delavnicah. Po okupaciji leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Ker mu je Gestapo prišel na sled, je pobegnil najprej v Beograd, nato pa naprej v Kraljevo. Tam je bil oktobra 1941 ustreljen kot talec med množičnim streljanjem prebivalstva kot nemškim maščevanjem za pobite vojake.
Zrinjskega ulica
V začetku 20. stoletja so novo ulico na Studencih poimenovali Karls Strasse (Karlova ulica), po avstrijskem nadvojvodi Karlu (1771-1847). Leta 1919 so jo preimenovali v Zrinjskega ulico. Po nemški okupaciji aprila 1941 so ji začasno najprej vrnili ime Karls Strasse, nato pa so jo še isto leto preimenovali v Daun Gasse (Daunova ulica) po avstrijskem feldmaršalu, poveljniku avstrijske vojske v sedemletni vojni, grofu Leopoldu Jožefu Daunu (1705-1766). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Zrinjskega ulica.
Zrinjski so bili hrvaška velikaška družina iz rodu Šubičev, ki je dobila ime po gradu Zrinju na reki Uni in katere nagel vzpon se začne v 16. stoletju. Ulico so po njih poimenovali, ker sta bila Petar in Nikola Zrinjski skupaj s Krstom Frankopanom in Erazmom Tattenbachom vodja upora proti dunajskemu dvoru. Namen upora je bila osamosvojitev Hrvaške in Ogrske izpod avstrijske nadooblasti. Hrvaško in ogrsko plemstvo je bilo nezadovoljno s centralistično politiko dunajskega dvora, ki je težila k ukinitvi posebnega položaja Ogrske in Hrvaške znotraj avstrijskega cesarstva. Nezadovoljstvo je še podkrepilo dejstvo, da Habsburžani niso vodili osvobodilnih vojn proti Turkom in še posebej zaradi izdvojitve Vojne krajine iz sklopa banske Hrvaške, s čimer so bili prikrajšani predvsem hrvaški plemiči. Po nenadni smrti Nikole Zrinjskega je vodstvo prevzel Petar Zrinjski, tedanji hrvaški ban. Po neuspelem uporu so Zrinjskega in Frankopana obsodili in usmrtili.
