Saša Britovšek
Lahko bi preprosto rekli, da je čuječnost orodje za psihološko spoprijemanje s težavami. Posebna kvaliteta zavedanja sedanjega trenutka. Je blagodejno stanje za fizično, psihično in duhovno počutje, ki človeka umiri. A učinki čuječnosti sežejo precej dlje. Da vsakodnevno delujemo po eni strani intuitivno po drugi pa analitično, vemo. Tudi to, da sta oba načina soodvisna, pa vendar je v zahodnem svetu precej bolj izpostavljen, morda tudi cenjen, analitični um. Omogoča nam namreč udobno in varno življenje, ampak ... Kaj stoji za razlago o pomembnosti intuitivnega delovanja našega uma, smo se pogovarjali s Katarino Cerar Bajde, predsednico Društva za razvijanje čuječnosti, ki nam je med drugim predstavila mednarodni projekt Mesta in občine, ki jim je mar.
"Ker človeštvo skozi razvoj pozablja na celostno sliko - kar se že odraža v kakovosti življenjskega okolja z onesnaženostjo voda, zraka, s prehitrim segrevanjem ozračja in morij -, ima prevladujoče analitično, posamično gledanje na ustvarjene produkte svoje posledice, ki jih nismo znali predvideti," opozarja učiteljica čuječnosti, a izpostavi še nekaj izjemno pomembnega za sodobnega človeka. "Psihologi ugotavljajo, da ozek, razdrobljen in analitičen pogled na svet, na pojave in družbo ustvarja v posamezniku občutek ločenosti od svojega okolja. Zagotovo je že vsakdo od kdaj prepoznal občutek odtujenosti od drugih skupin ljudi. Včasih že od poslovnih okolij, ki nam niso blizu, še bolj intenzivno od navijaških skupin ali pa ljudi drugih političnih nazorov. Odtujeni pa se lahko počutimo od narave, saj številni ljudje pogosto večino časa preživimo v zaprtih prostorih. In ne nazadnje, lahko se počutimo odtujeni sami od sebe: ne prepoznavamo določenih čustev, odtujeni smo od svojega lastnega telesa, ker nam morda ni všeč ali nam prinaša bolečine." Vse to so občutja, ki prinašajo napetosti in slabšajo kakovost življenja. In vse to so občutja, ki jih lahko nagovorimo in jih ublažimo. Pri tem nam pomagajo tehnike čuječnosti in sočutja.
Večje je mesto, večje so težave
Ločenost od okolja in predvsem socialna osamelost, ki se pojavlja v sodobnem interaktivnem svetu, sta lahko vir zdravstvenih težav, neprilagojenih odzivov, tudi kriminalnih dejanj. Občutek odtujenosti je prepoznan kot pomemben dejavnik pri duševnih težavah, pri razvoju vseh vrst odvisnosti in tudi kriminalnih dejanj, ugotavljajo in tudi že javno poudarjajo različni strokovni krogi. "Ljudje, ki živijo v mestih, so še posebej izpostavljeni medosebni odtujenosti. Večje je mesto, večje so težave, ki jih občutek nepovezanosti še poglablja. V zadnjih nekaj letih so se začele pojavljati iniciative, ki so usmerjene v načrtno povezovanje posameznikov in družbenih skupin. S skupno besedo se ta mesta lahko poimenujejo 'čuječna mesta'. Projekt Mesta in občine, ki jim je mar (Gradovi i općine koje brine) je mednarodni projekt, ki ga vodi hrvaška iniciativa za čuječnost in je namenjen krepitvi zdravja, dobrega počutja in notranje zmogljivosti zaposlenih v enotah lokalne uprave z namenom posredovanja in razmisleka o lokalni skupnosti, ki ji pripadajo," Kristina Cerar Bajde predstavi projekt, ki pri naših južnih sosedih poteka po vzoru podobnih projektov v Belgiji in ZDA.
Ko se kakovost dela meri z zadovoljstvom
Začne se z osemtedenskim programom čuječnosti na delovnem mestu. Gre za znanstveno voden program, v katerem zaposleni v občinskih enotah pridobijo spretnosti konstruktivnega ravnanja s stresom, razvijajo boljšo komunikacijo, empatijo in razvijajo kreativnost, medsebojno sodelovanje in produktivnost. V drugi fazi zaposleni sami prepoznavajo, kako čuječna prisotnost vpliva na kakovost njihovega dela in na kakovost komunikacije s strankami. S čuječnim opazovanjem lažje prepoznavajo izzive in možnosti, ki so prisotni v njihovem delovnem okrožju. V tretji fazi sodelujoče v programu z različnimi pristopi, ki jih nudi izvajalec programa, spodbujajo in povabijo, da svojo izkušnjo aktivno delijo naprej: pri sodelavcih, drugih javnih službah, v osebnem krogu. Sodelujoči poročajo o spremembah v kvaliteti življenja tako na delovnem kot tudi zasebnem področju.
Ljudje, ki živijo v mestih, so še posebej izpostavljeni medosebni odtujenosti.
"Glede na neposredne zgodbe, ki so bile predstavljene na konferenci v Zagrebu, so zaposleni opazili, da jim zmožnost uravnavanja stresnega odziva na čuječen način ter zmožnost poslušanja in prisotnosti s strankami omogoča, da hitreje najdejo skupno rešitev težav. Prebivalci tako najdejo občinske delavce, ki jim je mar, kar se kaže v večjem zadovoljstvu meščanov. Tudi v primerih, ko skupne rešitve ni bilo mogoče najti, je mirnejša komunikacija prinesla boljši rezultat kot v preteklih izkušnjah. Zaposleni so tudi pri sebi opazili večji občutek izpopolnjenosti in boljši skrbi zase." Večja skrb zase pa pomeni promocijo zdravja, manj zdravstvenih težav, tudi več prijaznosti in pozornosti med sodelavci.
Čuječnost med angleškimi politiki
Skupine za promocijo čuječnosti so aktivne v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, na Švedskem in Islandiji. Vodilna na tem področju pa je angleška "Vsestrankarska skupina za čuječnost" (Mindfulness All-party Parliamentary Group), ustanovljena leta 2014, z namenom preverjanja raziskav in vnašanja čuječnosti v različne politične prostore oziroma vladne službe. "Skupina je izdala več poročil, zadnje poročilo Čuječnost v Westminstru govori o tem, kako politiki, ki po opravljenem programu čuječnosti ohranjajo vadbo, poročajo o bolje opravljenem delu, boljši sposobnosti soočanja z vsakodnevnimi stresorji, ki so v življenju politika na tej ravni številni in mnogovrstni. Poročajo, da so bolj sposobni resnično videti in slišati drugega človeka in da ravnajo manj impulzivno - nasprotno, bolj kreativno, ko so soočeni s stresnimi situacijami. Tudi, kadar se med seboj ne strinjajo, ohranjajo spoštovanje do nasprotne strani."
Tako "čuječna mesta" postajajo nekakšna mednarodna znamka. Belgijci imajo tako imenovana "topla mesta", kjer si prizadevajo razviti skrbno, povezano in uspešno skupnost z mislijo na skrb za duševno zdravje, motiviranost in predvsem zdrav razvoj mladih. Številna mesta po svetu (med njimi Seattle, Nairobi, Sacramento, Čenaj) so vključena v projekt Cities-rise, katerega moto je, da zdrav um sprosti skrivni potencial skupnosti. Tudi ta projekt je usmerjen v skrb za mlade in poleg pristopov, ki vključujejo čuječnost, spodbujajo razvijanje različnih dejavnosti, ki krepijo družbeno povezanost kot temelj družbene uspešnosti. Omeniti velja tudi projekt, ki se osredotoča na celotno prebivalstvo, to je Centered Cities. Slednji načrtno spodbuja povezavo in povezanost med ljudmi, med različnimi področji znotraj družbe, saj je to tisto, kar posledično prinaša tudi boljšo skrb za okolje in socialne spremembe. Takšne, ki človeku prinašajo srečo, mir in zadovoljstvo. Seveda ne govorimo o sreči ob loterijskem zadetku, temveč o sreči, ki izhaja iz našega notranjega zadovoljstva.
Čuječna mesta načrtno povezujejo posameznike v prijaznejši jutri.
V šole prinaša več pozornosti in dobrih odnosov
Čuječnost se množično uvaja v šolsko okolje v Veliki Britaniji, ZDA, Nemčiji ... Gre za okvirni kurikulum, ki ga učitelji po lastni osemtedenski izkušnji programa čuječnosti postopoma in po potrebi uvajajo v svoje delo z namenom razvijanja čustvene samoregulacije, razvijanjem usmerjene pozornosti in veščine odnosov. "Tudi pri nas se kaže vedno večje zanimanje za čuječnost ne le na individualni ravni, temveč tudi na ravni organizacij, vzgojno-izobraževalnih institucij in drugih javnih služb," zadovoljno opaža Katarina Cerar Bajde, ki je tudi profesorica športne vzgoje. "Društvo za razvijanje čuječnosti sodeluje s programom Dora in je vključeno v register ponudnikov izobraževanj in programov za duševno zdravje na delovnem mestu (program MIRA). Smo tudi člani združenja Eamba, ki je krovna organizacija učiteljev čuječnosti v Evropi, in sledimo standardom poučevanja in izobraževanja, ki jih postavlja ta strokovna organizacija." Sodelovati pa so začeli tudi z nekaterimi osnovnimi šolami pri nas.
Svoje mnenje oziroma izkušnjo s čuječnostjo za otroke so nam zaupale učiteljice Osnovne šole Dravlje v Ljubljani, kjer je Društvo za razvijanje čuječnosti dve leti zapored izvajalo večtedenski program čuječnosti za otroke, vsako leto v nekaj razrednih oddelkih. "S čuječnostjo sem se srečala pred nekaj leti, ko smo imeli na šoli tečaj čuječnosti Društva za razvijanje čuječnosti. Nad izobraževanjem sem bila navdušena. Kasneje je društvo izvedlo tudi nekajtedenski program čuječnosti z otroki v mojem razredu. Čuječnost sem hitro tudi sama začela vpeljevati v pouk, vaje smo začeli izvajati že takoj ob začetku novega šolskega leta. Sprva so imeli nekateri otroci težavo z zbranostjo, vaje so se nekaterim zdele smešne. Sčasoma so otroci spoznali, da jih vaje zelo umirijo in sprostijo, začeli so uživati. Dejavnosti raziskovanja čutil sem prepletla z vajami čuječnosti, ki smo jih izvajali vsaj enkrat tedensko, odvisno od razpoloženja otrok. Prišli so tudi dnevi, ko so mi rekli: 'Učiteljica, tako smo nemirni. Ali imamo lahko vajo čuječnosti?' Bili so navdušeni nad svojo mirnostjo, zvoki, občutki, presenečeni nad čutili, ki smo jih raziskovali. Hrana, ki smo jo okušali, je postala še slastnejša, zvoki, ki smo jih poslušali, še bolj čudežni, stvari, ki smo jih vonjali, še bolj izrazite. Stvari, ki smo jih tipali, so postale še bolj zanimive, bosa hoja po različnih podlagah pa pravi mali izziv. Lahko rečem, da je vpeljava čuječnosti v razred prinesla zelo pozitivne spremembe. Razred, ki je bil ob začetku leta izrazito nemiren, je postal umirjen, vodljiv, zaupljiv. Otroci so pridobili veščino, ki jo bodo lahko uporabljali v nadaljnjem življenju. Vesela sem, da sem v njih vnesla nekaj miru, narave in ljubezni v tem norem svetu," nam je izkušnjo opisala učiteljica Alenka Osterman. Da so vaje čuječnosti izvajali tudi pred preizkusi znanja, dodaja učiteljica Vesna Kramer, ki je učence spodbujala, da vaje pokažejo doma staršem.
Učiteljica Vesna Farkaš pravi, da je čuječnost izvajala v podaljšanem bivanju, ko je pri učencih opazila notranji nemir ali stisko pred še neutrjenim novim znanjem - predvsem pred matematiko. "Čuječe smo dihali, čuječe doživljali svoje telo, spremljali svoje misli in čustva. Ob tem smo se tudi razgibali in včasih je bila dovolj le ena vaja, da se je pri učencih prekinil tok negativnih občutkov, občutkov nemoči in skrbi. Lažje so se nato spoprijeli s šolskimi zahtevami. Včasih je prišla pobuda za izvajanje vaj čuječnosti od določenih učencev, ker so tako začutili. To je odličen pokazatelj, da so na dobri poti stika s seboj. So se pa vaje v tem oddelku izvajale že od prvega razreda dalje."
