Množični ameriški morilci streljajo vsepovprek

V luči zadnjih strelskih pohodov v ZDA se ameriški generalni državni tožilec William Barr trudi z osnutkom zakonodaje, ki bi pospešila postopke, s katerimi bi ljudi, ki so zakrivili tovrstne množične umore, hitreje obsodili na smrt. Kot je novinarjem dejal Marc Short, vodja kabineta podpredsednika Mika Pencea, bo takšen predlog ena izmed sprememb nove zakonodaje, povezane z orožjem, ki jo Trumpova administracija namerava vložiti v potrjevanje ameriškemu kongresu. Po besedah Shorta, Pence in Barr skupaj delata na spremembah zakonodaje. V ZDA so se samo v minulem mesecu soočili s tremi streljanji, v katerih je bilo več žrtev. Zadnji množični masaker se je zgodil pred tednom dni, minulo soboto zvečer je v streljanju v Teksasu umrlo sedem ljudi, več kot dvajset jih je bilo ranjenih. 36-letni Seth Aaron Ator je v mestih Midland in Odessa med divjo vožnjo streljal na ljudi. Okoli treh popoldne je moškega ustavila policija, saj med zavijanjem ni prižgal smernika. Moški je med postopkom pograbil puško, pričel streljati, nato ukradel poštni avto, sedel za volan in pobegnil, med begom pa streljal po nič hudega slutečih ljudeh v okolici. Strelski pohod se je končal, ko je napadalca ubila policija. Posebni agent FBA Christopher Combs je dejal, da je bil strelec "na dolgi poti navzdol", preden je izgubil službo na dan, v katerem je nato streljal na ljudi. Po preiskavi na njegovem domu so preiskovalci dejali, da "je živel čudno in razmere tam odražajo njegovo čustveno stanje". Atorja so odpustili v soboto zjutraj, zatem pa so se vrstili njegovi čudni klici na interventne številke in na številko FBI; odpuščen pa je bil, ker je padel na službenem ocenjevanju.

Več kot trideset mrtvih v dveh napadih​

V začetku avgusta je v dveh strelskih pohodih umrlo skupaj več kot trideset ljudi. V soboto, 3. avgusta, je v El Pasu v Teksasu umrlo 22 ljudi; Patrick Crusius, 21-letnik iz Dallasa. je pred napadom na spletu objavil rasistični manifest, v katerem izraža skrb zaradi "latinskoameriške invazije" Teksasa. V njem trdi, da "brani ZDA pred kulturno in etnično nadomestitvijo, ki jo je povzročila invazija" in to poveže tudi s strelskim napadom v Christchurchu na Novi Zelandiji, kjer je napadalec ubil 51 vernikov v dveh mošejah. Nato se je iz Allena, mesta, v katerem je živel, podal v devet ur vožnje oddaljen El Paso. To mesto je očitno izbral zaradi velikega števila latinskoameriškega prebivalstva. Leži ob reki Rio Grande, ki je meja med ZDA in Mehiko. V njem živi okoli 68 tisoč prebivalcev, 83 odstotkov jih ima latinskoameriške korenine.

​Politika z idejami, a sprememb ni pričakovati

Več kot 200 županov ameriških mest je nekaj dni po teh dveh napadih pozvalo zvezni senat, naj prekine poletne počitnice in se vrne v Washington ter potrdi predlog zakona glede orožja, ki ga je v začetku leta že potrdil predstavniški dom. Gre za še enega v vrsti običajnih pritiskov po večjih pokolih v ZDA, ki pa praviloma ne prinesejo sprememb. Demokratska večina v predstavniškem domu kongresa je potrdila predlog, po katerem bi morali vse kupce orožja v ZDA preveriti zaradi morebitne kriminalne preteklosti ali duševnih motenj. Republikansko vodstvo senata ga doslej ni dalo v obravnavo.