Damijana Žišt
Anja Dobrovc, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine in kulture v Švici, rada hodi v službo. V svoji drugi domovini Švici, prva je še vedno Slovenija, poučuje in živi enajst let. Poučevanje slovenščine je zanjo, nekdanjo učiteljico Osnovne šole Nazarje, delo, ki ga z veseljem in vestno opravlja. V Švici biva okoli deset tisoč slovenskih državljanov, vsi imajo možnost obiskovati dopolnilni pouk slovenščine, ki ga poučujeta dve učiteljici in učitelj. Dobrovčeva stanuje v bližini Züricha, otroke in tudi odrasle poučuje v Baslu, Badnu, Liestalu in Bernu; vsa ta mesta so v nemško govorečem delu Švice. Od svojega doma do omenjenih mest se vsak dan vozi več kot uro v eno smer.
Učenci in starši ji zaupajo in jo spoštujejo, o čemer sem sem se - skupaj z ustanoviteljico in direktorico Inštituta za sistemske postavitve Natašo Čebulj - prepričala že lani in tudi letos, ko sva jo obiskali pri pouku. Videli sva, da je njeno delo vsestransko in zahtevno, saj poučuje otroke različnih starosti, od treh let naprej, in tudi odrasle.
Povezava s predniki
Z Anjo in Natašo smo se lani dogovorile, da bomo letos skupaj izvedle delavnice za udeležence dopolnilnega pouka slovenščine v Švici. Odločile smo se za projekt Slovenske ljudske igre naših babic in dedkov, ki smo ga same pripravile. Dvanajst delavnic smo ob delnem sofinanciranju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu izvedle med 26. in 30. avgustom v Baslu, Liestalu, Bernu in Badnu. Potekal je v petih oddelkih dopolnilnega pouka slovenščine pri učiteljici Anji Dobrovc. Udeleženci delavnic so bili učenci dopolnilnega pouka slovenščine (DPS) v Švici vseh starostnih skupin in njihovi sorodniki. Za izvedbo delavnic na omenjeno temo smo se odločile, da bi slovensko govoreči otroci, najstniki in odrasli Slovenci v Švici ob starih slovenskih basnih, pesmih, izštevankah in igrah spoznali, kako so se kot otroci igrali naši dedki in babice v Sloveniji. Inštitut za sistemske postavitve se namreč ukvarja z metodo postavitev družine, katere bistvo je povezava s predniki in nam omogoča, da lahko z večjo močjo srečno in uspešno živimo.
Tema naših delavnic so bile basni o živalih, zlasti o lisici in zajcu. Učenci DPS so na delavnicah spoznali zgodovino nastanka iger, kako in kdaj so se jih igrali v Sloveniji ter njihov pomen in pomen ljudskega izročila za ohranjanje slovenščine in vezi s Slovenijo. Pogovarjali smo se o slovenskih živalih in njihovih značilnostih, slovenske ljudske basni o lisici in zajcu pa smo odigrale ali pripovedovale. Skupaj z učenci smo izdelovali maske lisičk in zajčkov, se šli stare slovenske igre in se učili izštevanke na omenjeno temo. Ob zaključku delavnic so učenci predstavili staršem in sorodnikom, kaj so se novega naučili, jim pokazali maske (lisičko ali zajčka), ki so jih sami izdelali, in se na delavnici igrali z njimi.
Z igro do kulturne dediščine
Namen naših delavnic je bil, da so se v Švici živeči slovensko govoreči in potomci slovenskih staršev seznanili s kulturno dediščino Slovenije v obliki starih slovenskih ljudskih iger, izštevank, pesmi in basni, česar zaradi odraščanja in kulturalizacije v drugem okolju niso neposredno deležni kot njihovi vrstniki v matični domovini Sloveniji. Na delavnicah so imeli učenci DPS priložnost podrobneje spoznavati slovensko kulturno dediščino in njene raznolikosti.
O čebelah, sivki in potici
Na vprašanje, česa se učijo pri dopolnilnem pouku slovenščine, Anja Dobrovc odgovori: "Poučujem po učnem načrtu za dopolnilni pouk slovenščine in kulture v tujini, ki je sestavljen iz različnih tem: to sem jaz, oblačila, hrana, znamenitosti Slovenije ... Veliko je odvisno od predhodnega znanja slovenščine in starosti udeležencev. Z najmlajšimi se seveda učimo skozi igro, pojemo pesmice, beremo pravljice, plešemo. Z večjimi se trudimo tudi brati in pisati v slovenščini. Z učenci, ki so zelo dobri govorci, se učimo slovenščino na višji stopnji - že skoraj kot pri pouku v Sloveniji. Velik poudarek dajemo poučevanju slovenske kulture - geografije, zgodovine, slovenskih običajev. Učimo se o našem čebelarstvu in sivki, o potici in žlikrofih, o ličkanju in folklori ..."
