Na pojav te bolezni lahko vplivajo tudi nekateri geni, vendar znanstveniki še vedno poskušajo odkriti vse njene sprožilce. Prejšnje raziskave so pokazale, da je pljučnica v adolescenci povezana s povečanim tveganjem za pojav MS, zato so znanstveniki raziskali, ali so z MS povezane tudi druge vrste okužb. Vendar je treba biti pri tem zelo previden, opozarja Scott Montgomery, profesor epidemiologije, za The Conversation. Okužbe so namreč lahko posledica MS - in ne obratno. Prav tako lahko traja od pet do deset let ali celo dlje, da se pokažejo prvi simptomi bolezni - odrevenelost in mravljinčenje, togost, težave z ravnotežjem, težave z vidom in utrujenost. Zato so se morali znanstveniki z dodatnimi načini preiskovanja prepričati, da je okužba nastala pred pojavom MS.
Za študijo, objavljeno v reviji Brain, so bili uporabljeni zdravstveni podatki skoraj 2,5 milijona ljudi, rojenih na Švedskem med letoma 1970 in 1994. Pri nekaj več kot 4000 ljudeh je bila MS diagnosticirana po 20. letu starosti, 19 odstotkom so MS diagnosticirali v času od rojstva do desetega leta, 14 odstotkom pa med 11. in 19. letom. Ugotovili so, da večina okužb pred enajstim letom ni povezana s kasnejšo diagnozo MS. Nasprotno pa so bile okužbe, diagnosticirane v bolnišnici, kar kaže na to, da so relativno hude, med 11. in 19. letom vedno povezane s povečanim tveganjem za razvoj MS.
Vse vrste okužb seveda niso povezane z MS, vendar znanstvenike preseneča ugotovitev, da so okužbe centralnega živčnega sistema (možganov in hrbtenjače) najbolj povečale tveganje za nastanek MS. To je smiselno, saj menijo, da lahko vnetje v osrednjem živčevju sproži avtoimunski proces (ko človekov imunski sistem napade del telesa), ki povzroči MS.
Tudi okužbe dihal v adolescenci so bile povezane z MS, kar je povečalo tveganje za 51 odstotkov. Verjamejo, da lahko v nekaterih primerih okužba in vnetje v pljučih povzroči imunsko aktivacijo v drugih delih telesa, vključno s centralnim živčnim sistemom, s čimer se poveča tveganje za vnetje. To lahko pojasni, kako bi lahko okužba pljuč sprožila MS. Druga možnost je, da ima povzročitelj bolezni neposredno vpliv na možgane.
Okužba z virusom Epstein-Barr (EBV) je že dolgo povezana z MS, zato je bilo pomembno, da so znanstveniki iz študije izključili ljudi, ki so kdaj imeli akutno obliko okužbe z EBV, znano kot žlezna vročica. Da bi bili še bolj prepričani, da so okužbe v adolescenci verjetno izbruhnile pred začetkom asimptomatskega razvoja MS, so analizo ponovili, vendar le za MS, ugotovljeno po 25. letu starosti. Povečano tveganje za MS, povezano z okužbami v adolescenci, je ostalo za okužbe centralnega živčnega sistema in pljuč. Med okužbo in diagnozo MS je minilo najmanj pet let, običajno celo več časa, kar kaže na to, da bolezen počasi napreduje, dokler možgani niso dovolj poškodovani, da bi se lahko pojavili simptomi MS.
Nova študija je prinesla dovolj dokazov, da je adolescenca obdobje povečane dovzetnosti za okužbe, povezane s tveganjem za pojav MS, in da lahko med izpostavljenostjo okužbi in diagnosticiranjem MS mine več let. Naslednji korak bo raziskovanje, ali imajo ljudje, ki so genetsko dovzetni za razvoj MS, bolj izrazito imunsko reakcijo na okužbe, kar povečuje verjetnost, da so hospitalizirani. Z MS je povezanih več vrst okužb, zlasti tistih, ki bi lahko povzročile vnetje v centralnem živčnem sistemu, a takšnih je manj kot odstotek, saj so za razvoj bolezni potrebni tudi drugi dejavniki, vključno z genetiko.
