Dvesto let po tem, ko je za njim izginila vsaka sled, je bil po naključju ponovno odkrit antični kipec rimskega cesarja Kaligule. Trinajst centimetrov visoko bronasto poprsje je bilo ulito v bližini Vezuva. Nekoč je bilo v lasti pisatelja in politika Horaca Walpola, sedaj je vključeno v razstavo Umetnost iskanja zakladov v londonskem Strawberry Hillu.
Horace Walpole, ki je dal v neogotskem slogu zgraditi vilo Strawberry Hill v Twickenhamu na jugozahodu Londona, je kipec rimskega cesarja Kaligule dobil v dar sredi 18. stoletja. Po njegovi smrti leta 1797 je kipec zamenjal več lastnikov. V 19. stoletju so nekateri menili, da gre za doprsni kip Aleksandra Velikega. Kipec je po več kot 200 letih odkrila kustosinja v Strawberry Hillu Silvia Davoli, stroka pa je potrdila, da gre za Kaligulo. Ključna je bila primerjava risbe kipca, ki jo je Walpole naročil v osemdesetih letih 17. stoletja, z bronastim doprsnim kipcem iz zbirke umetnin in starin investicijske družbe Schroders, kjer niso vedeli, da gre za Kaligulo.
Gaj Julij Cezar Germánik oziroma Kaligula je postal tretji rimski cesar leta 37, ko je bil star 24 let. Veljal je za zapravljivca in spolnega devianta. Svojega konja Incitatusa je imel tako rad, da ga je imel v marmornatem hlevu in razmišljal, da bi ga imenoval za konzula. Po le štirih letih vladanja ga je nato v dobro načrtovani zaroti umorila njegova lastna pretorijanska garda. Nastal je problem nasledstva, saj je kot član Avgustove hiše ostal le še ostareli Gajev stric Klavdij. Senat je dal takoj po cesarjevem umoru zastražiti Kapitol in se sestal z namenom ugotovitve, kako naprej. Večina senata je bila za obnovo republike in vrnitev svobode. Nekaj senatorjev se je zavzemalo za ohranitev principata, vendar noben cesarski kandidat ni imel dovolj glasov, pri čemer Klavdija ni imel nihče v mislih. Obveljala je moč vojske oziroma pretorijanske garde, ki je med zasedanjem senata za cesarja oklicala Klavdija, prvega rimskega cesarja, ki se je rodil zunaj Rima. Senat ni imel druge izbire, kot da ga potrdi za naslednika Kaligule.
V času vladanja Gaja Cezarja je bilo izdelanih več njegovih majhnih bronastih doprsnih kipcev, ki jih je bilo mogoče nositi s seboj in uporabljati pri bogoslužju. Ohranjena jih je le peščica, od tega sta dva v newyorškem Metropolitanskem muzeju, nekaj jih je še v zasebni lasti.
Horace Walpole je bil navdušen, ko je od britanskega veleposlanika v Italiji Horaca Manna prejel doprsni kipec. Mann je zatrjeval, da je bil kipec najden v ruševinah antičnega mesta Herkulaneum. "V našem arhivu v Strawberry Hillu sem našla nekaj pisem v povezavi z darilom med Horacem Walpolom, Mannom in vojvodo Elbeufom, ki je sredi 18. stoletja vodil izkopavanja Herkulaneuma," je povedala Silvia Davoli in dodala, da je pri preiskovanju izhajala iz njih. Desetletna raziskava jo je nato pripeljala do zbirke Lewisa Walpola na univerzi Yale; tam je naletela na risbo kipca, ki jo je Horace Walpole naročil pri priznanem umetniku Johnu Carterju. Ni pa vedela, kje se kipec nahaja. Naposled je le odkrila, da je bil po smrti Horaca Walpola kipec nekaj časa v lasti njegove družine, nato je bil v lasti več zbirateljev, v devetdesetih letih 19. stoletja pa je postal last Johna Henryja Schroderja; račun o nakupu se ni ohranil, Schroder pa je dolgo menil, da gre za doprsni kip neznanega mladeniča iz 15. stoletja.
Da gre za Kaligulo, naj bi dokazovalo tudi srebro, vstavljeno v oči, kar je bila običajna praksa za kipce rimskih cesarjev
Ko je Davolijeva konec lanskega leta pregledovala Schroderjevo zbirko za razstavo v Strawberry Hillu, je po naključju naletela na kipec. Odnesla ga je k londonskemu strokovnjaku za kovine Rupertu Harrisu, ki je ugotovil, da je glede na sestavo brona star 2000 let. S kipcem se je ukvarjal tudi strokovnjak za rimsko cesarsko ikonografijo Dietrich Boschung z Inštituta za arheologijo Univerze v Kölnu, ki je izrazil prepričanje, da gre za Kaligulo. Opozoril je na srebro, vstavljeno v oči, kar je bila običajna praksa za kipce rimskih cesarjev. Boschung tudi meni, da je zelo verjetna povezava s Herkulaneumom, še poroča The Guardian. (sta)
