Miša Pušenjak
Kombajni so svoje delo na njivah za nekaj časa zaključili. In to je čas, ko začnemo s setvami jesenskih in strniščnih vrtnin. Med strniščne sodijo repa, redkev in podzemna koleraba. Najbolj znana jesenska vrtnina je seveda motovilec, zelo zdrava, mogoče v zadnjih letih nekoliko zapostavljena pa je špinača.
Mnogi se sprašujejo, zakaj ne moremo špinače in motovilca sejati celo poletje. Vzrok je seveda v genetiki. Obe rastlini sta vrtnini kratkega dne. V dolgem dnevu zelo hitro zacvetita. Nimata skupnega samo tega. Pri obeh zelenjadnicah uživamo listje, za obe gredice pripravimo na enak način. Obe v našem podnebju tudi prezimita na prostem. Še nekaj jima je skupno. Ker sta tudi po velikosti manjši vrtnini, ju Slovenci zelo radi sejejo "na povprek", po celi gredici. Verjemite mi, mogoče deset minut dalj traja, če ju posejete v vrstice. A kasneje, ko ju bo treba pleti, spomladi prerahljati zemljo in pridelek tudi pospravljati, boste hvaležni, če boste ubogali ta nasvet. Tukaj pa se podobnost neha.
Motovilec je sorodnik baldrijana
Čeprav motovilec najpogosteje najdemo med solatnicami, z njimi ni v botaničnem sorodstvu. V kolobarju nima posebnih zahtev, saj med vrtninami trenutno ni njegovega sorodnika. Sejemo ga lahko na katerokoli prazno gredico na vrtu. Ni zahtevna vrtnina, je pa zelo muhast pri vzniku, kaljenju. Seme, pridelano v letošnjem letu, v avgustu ne kali. Prav tako skoraj ne kali v vročem, sončnem vremenu. Ne pomaga zalivanje, preprosto ne kali pri visokih temperaturah. Zato so z vznikom motovilca v avgustu pogosto težave.
Gredice za setev jesenskega motovilca ne prekopavamo, samo prerahljamo zgornjo, setveno plast. Ker raste hitro, ne potrebuje gnojenja. Dovolj hranil je zanj v vsaki vrtni zemlji ne glede na to, katera vrtnina je pred tem rasla na gredici.
Vzgoja motovilca prek sadik
Motovilec (in špinačo) je poleti lažje vzgajati preko sadik. Zelo svetujem, da za poletne setve raje vzgojite sadike s koreninsko grudo. V vsak lonček premera do 5 cm (najboljši so tisti, v katerih ste spomladi kupovali sadike solate, zdaj pa radič ali endivijo), posejemo 3 do 5 semenk. Setev tako lahko postavite v zavetje balkona in tam brez težav vzdržujemo dovolj vlage. Ko bodo vremenske razmere ugodnejše, motovilec presadimo na stalno mesto. Motovilec lahko sejemo vse do konca oktobra, v rastlinjake pa skoraj celo zimo.
Ne pozabite, motovilec je svetlokalilka
Za uspešno setev je treba vedeti, da je motovilec svetlokalilka, zato ga po setvi z zemljo ne pokrivamo. Samo pritisnemo seme ob zemljo in dobro zalijemo. V tem primeru je seveda pri direktni setvi smiselno pokrivanje s kopreno, saj seme radi pozobajo ptiči. Setev naj bo tudi nekoliko gostejša, kot menite, da je prav. Morda so prav pregloboko sejanje in hkrati previsoke temperature vzrok, da smo s kaljenjem pogosto nezadovoljni.
Vedno sejemo vsaj lansko seme. Kljub temu pa je dobro, da ga pred setvijo za vsaj sedem dni zamrznemo. S tem ga prevaramo, da je zima že za njim in bo vseeno raje kalil.
Motovilca po setvi ne pokrivamo z zemljo
Nega med vegetacijo
Setve v avgustu so namenjene jesenski pridelavi. Za prezimovanje ga sejemo šele oktobra. Tudi poznih setev ne gnojimo. V času vegetacije odstranjujemo plevele, po poletnih nevihtah zbito zemljo pa prerahljamo po potrebi. Motovilec dobro prenaša sušo. A v suši zrasel je nekoliko trši in slabšega okusa. Glede na moje izkušnje pričakujem, da bo jesen bolj suha kot poletje. Tudi če temperature niso visoke, brez padavin vlada suša. Motovilec ima plitek koreninski sistem, zato mu vode hitro zmanjka. Namakanje je za velike in mehke liste nujno potrebno. Prezimen posevek pozimi pustimo pri miru. Če je motovilec dovolj velik, ga lahko celo zimo režete. Nekje v februarju pa se korenine ponovno zbudijo. Takrat, takoj ko se otali in dovolj osuši, zemljo prerahljamo. Prezračevanje zemlje je boljši ukrep kakor gnojenje. Če je posejan v vrstice, vam bo to vzelo zelo malo časa. Po želji ga šele takrat prekrijte z agrokopreno. Svetujem, da ne prekrijete cele gredice, tako boste dosegli, da ne bo zacvetel celoten posevek istočasno. Motovilec odlično prenaša tudi pokrivanje čez celo zimo, tako ga lahko režete tudi pozimi. Le redkokdo seje motovilec spomladi, čeprav je setev lahko uspešna vse do sredine, celo do konca aprila.
Ljubljanski in žličar
Čeprav sodi tudi motovilec med rastline, katerih seme se je običajno razmnoževalo na kmetijah in je doma še vedno veliko ekotipov (domačih sort), v osnovi imamo samo dve domači sorti, katerih seme lahko kupimo pri nas. To sta sorti ljubljanski in žličar.
Najstarejša priznana sorta je prav gotovo ljubljanski. Odlikuje ga predvsem odlična prezimnost, saj izmed vseh sort, ki jih lahko dobimo v Sloveniji, najbolje prezimi. Ima daljše, nekoliko ožje, a temno zelene liste, v ne trdno sklenjeni rozeti. Žličar je posebnost med motovilci, saj so njegovi ovalni, skoraj okrogli listi v listnem robu rahlo zavihani, tako da so res podobni žlici. Njegova značilnost je gladek, bleščeč, temno zelen list, ki je skoraj okrogel. Rozete so kompaktne, a nekoliko manjše kot pri ljubljanskem motovilcu. Zelo pozno poganja v cvet.
Kaj pa špinača
Špinača je v sorodu z rdečo peso (in seveda z drugimi pesami) in z blitvo. Na slab kolobar sodi med najbolj občutljive vrtnine. Na isto mesto naj ne pride vsaj tri leta. To pomeni, da pred setvijo špinače na istem mestu ne bi smeli rasti blitva in pesa vsaj dve leti. Prav tako zahteva odcedna, suha tla. V mokri zemlji hitro propade.
Razdalja med vrstami naj bo 30 cm, sejemo pa dokaj redko (na 10 cm eno seme), saj lahko iz enega kvalitetnega semena požene več rastlin. Pred setvijo ne gnojimo, ko pa rastline razvijejo nekaj listov, pognojimo s tekočimi organskimi gnojili, na primer z namočenimi koprivami.
Najpogosteje sejemo pri nas sorto matador. Naredi zelo velike, svetlo zelene liste, sorta tudi odlično prezimi. Najnovejši na našem trgu je hibrid corvair F1, ki se od drugih sort najbolj razlikuje po odpornosti proti boleznim, naredi pa zbite rozete s temno zelenimi listi in tankim pecljem.
V poletni vročini sejemo špinačo v senco višjih vrtnin, tudi visokega ali nizkega fižola. Uporabna je tudi kombinacija z brstičnim ohrovtom.
Špinača zahteva ves čas rahla tla, negodovanje hitro pokaže z rumenenjem listov. Pozorni moramo biti še na napade koreninskih in listnih uši, saj naravni pripravki delujejo samo, če se uši še niso preveč razmnožile.
Tudi špinačo lahko sejemo jeseni in spomladi, jeseni nekje do sredine oktobra, v rastlinjake vse do konca oktobra in od januarja naprej, spomladi pa se obnese setev vse do sredine aprila. Če pa ste takšen ljubitelj špinače, kakor sem jaz, imate tudi poletne nadomestke. Iz njih lahko delamo enake jedi kot iz špinače.
Prva je zagotovo novozelandska špinača, ki jo lahko sejete tudi kot podrast paradižnika, saj se z njim dobro razume. Prav tako je odlična v loncih in koritih, saj je prevešave rasti. Tudi na visokih gredah je uporabna, saj jo sejemo samo ob rob grede in potem z veliko zelene mase prekrije stranice.
V višino pa raste malabar špinača. Sama imam zelo rada tudi blitvo, saj dela dobro v poletni vročini, prezimi in jo obiramo ponovno zgodaj spomladi. Prav zdaj je tudi čas za ponovno setev, ki bo prezimila. Ena rastlina da toliko listne mase kot cela greda špinače. Pripravljamo pa jo lahko na številne načine, tudi po povsem istem receptu kakor špinačo.
