Zdravstveno osebje in pacienti so bili dolgo prepričani, da okužbe, ki jih bolniki dobijo med bivanjem v bolnišnici, povzročajo bolnišnične superbakterije. Genetski podatki o bakterijah, ki povzročajo te okužbe, nakazujejo, da to ni res: večino okužb med zdravljenjem v bolnišnici povzročijo pred tem neškodljive bakterije, ki so jih bolniki imeli na svoji koži pred prihodom v bolnišnico.
Raziskave, v okviru katerih so znanstveniki primerjali bakterije v mikrobiomu, torej tiste, ki ves čas prebivajo v naših nosovih, na koži ali drugih delih telesa, z bakterijami, ki povzročajo pljučnico, drisko, okužbe krvnega obtoka in na mestu kirurškega posega, so pokazale, da so prav bakterije, ki bivajo na našem telesu in ne povzročajo nobenih težav, ko smo zdravi, najpogosteje odgovorne za okužbe, ko smo bolni. To je potrdila tudi najnovejša raziskava, pravkar objavljena v reviji Science Translational Medicine. V okviru nje se je namreč izkazalo, da okužbe na mestu operacije na hrbtenici najpogosteje povzročijo mikrobi, ki so na pacientovi koži prisotni že pred posegom.
Kirurške okužbe so trdovratna težava
Najbolj problematične med okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, so okužbe med operacijo. Študija, opravljena leta 2013, je pokazala, da bolnišnice največ stane prav zdravljenje okužb na mestu operacije. Zanj namenijo več kot 33 odstotkov od skupno 9,8 milijarde dolarjev, kolikor jih vsako leto porabijo za zdravljenje bolnišničnih okužb. Okužbe na mestu kirurškega posega so tudi pomemben razlog za ponovno hospitalizacijo in smrt po operaciji.
Dustin Long in Chloe Bryson-Cahn, zdravnika in izredna profesorja na Medicinski fakulteti Univerze v Washingtonu, sta se lahko med svojim delom v univerzitetnem kliničnem centru Harborview v Seattlu prepričala, kako zelo se bolnišnično osebje trudi preprečiti te okužbe. Med drugim dosledno sterilizirajo vso kirurško opremo, uporabljajo ultravijolično svetlobo za čiščenje operacijskih dvoran, upoštevajo stroge protokole, kar zadeva kirurška oblačila, in nadzorujejo pretok zraka v operacijskih dvoranah. Pri enem od 30 operiranih bolnikov se kljub temu razvije okužba na mestu operacije, ki je običajno ni mogoče pojasniti.
Najbolj problematične med okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, so okužbe med operacijo.
Medtem ko se število drugih zdravstvenih zapletov nenehno zmanjšuje, podatki agencije za raziskave in kakovost zdravstvenega varstva ter centra za nadzor in preprečevanje bolezni nakazujejo, da se stanje, kar zadeva okužbe na mestu operacije, ne izboljšuje. Ker je uporaba antibiotikov med operacijami osnovni način preprečevanja okužb, se utegne zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike število okužb na mestu operacije v prihodnje še povečati.
Dustin Long in Chloe Bryson-Cahn sta kot zdravnika in znanstvenika, ki imata bogate izkušnje na področju intenzivne nege, infekcijskih bolezni, laboratorijske medicine, mikrobiologije, farmacije, ortopedije in nevrokirurgije, hotela bolje razumeti, kako in zakaj se pri bolnikih pojavljajo kirurške okužbe, čeprav zdravstveno osebje upošteva vse protokole za njihovo preprečevanje. Predhodne študije o okužbah na mestu operacije so bile omejene na eno samo vrsto bakterij, v okviru njih pa so bile uporabljene starejše metode za izvajanje genetskih analiz. Nove tehnologije danes omogočajo preučevanje vseh vrst bakterij in hkratno testiranje njihovih genov za odpornost na antibiotike.
Na okužbe pri operacijah na hrbtenici sta se osredotočila iz več razlogov. Prvič, operacijo na hrbtenici zaradi različnih razlogov v različnih življenjskih obdobjih prestane približno enako število žensk in moških. To pomeni, da se ugotovitve raziskave nanašajo na večjo skupino ljudi. Drugič, za operacije na hrbtenici je v ZDA porabljenega več denarja iz zdravstvene blagajne kot za katerikoli drugi kirurški poseg. Tretjič, okužba po operaciji hrbtenice ima lahko za paciente zelo hude posledice, saj morajo na poti do ozdravitve pogosto prestati še več operacij in precej časa uživati antibiotike.
Eno leto sta zbirala vzorce bakterij, ki sta jih pred operacijo odvzela iz nosu, kože in blata več kot 200 pacientov. Te sta spremljala 90 dni in primerjala vzorce bakterij s tistimi, ki so pri nekaterih pozneje povzročile okužbe. Izkazalo se je, da se bakterije, ki prebivajo na koži hrbta, od bolnika do bolnika precej razlikujejo, čeprav obstajajo nekateri skupni vzorci. Bakterije, ki prebivajo na zgornjem delu hrbta, na predelu vratu in ramen, so bolj podobne tistim v nosu; tiste, ki prebivajo na spodnjem delu hrbta, so bolj podobne bakterijam v črevesju in blatu. Od relativne pogostosti njihove prisotnosti na koži na teh delih hrbta je odvisno, kako pogosto se pojavljajo pri okužbah po operacijah na teh istih delih hrbta.
V bistvu se je 86 odstotkov bakterij, ki povzročajo okužbe po operaciji hrbtenice, genetsko ujemalo z bakterijami, ki jih je imel bolnik na koži že pred posegom. Ta številka je zelo blizu ocenam iz preteklih študij, pri katerih so raziskovalci uporabljali starejše genetske tehnike, osredotočene na bakterijo Staphylococcus aureus. Pri skoraj 60 odstotkih okužb ni pomagalo niti to, da so pacienti med operacijo preventivno prejeli antibiotik in da so njihovo kožo pred posegom očistili z antiseptiki. Izkazalo se je, da na antibiotike niso bile odporne bakterije, s katerimi se je pacient prvič srečal v bolnišnici, ampak tiste, ki jim je nevede nudil dom že prej. Te na antibiotike odporne bakterije je najverjetneje pridobil ob predhodni izpostavljenosti antibiotikom, uporabi raznih potrošniških proizvodov ali v stiku z drugimi ljudmi.
Preprečevanje kirurških okužb
Ugotovitve Longa in Bryson-Cahnove se morda zdijo intuitivne - okužbe kirurških ran povzročajo bakterije, ki se zadržujejo na tem delu telesa. Toda to spoznanje bi lahko precej vplivalo na preventivo in nego. Če bi bil najverjetnejši vir kirurške okužbe (pacientov mikrobiom) znan že vnaprej, bi imelo zdravstveno osebje možnost pacienta pred posegom zaščititi pred njim. Sedanji protokoli za preprečevanje okužb, kot je uporaba antibiotikov ali lokalnih antiseptikov, so večinoma enotni za vse, toda če bi jih lahko prilagajali pacientom, bi bili veliko bolj učinkoviti.
Če bi vas danes čakala obsežna operacija, nihče ne bi vedel, ali na mestu, kjer bo kirurg naredil rez, prebivajo bakterije, odporne na standardni antibiotik, ki ga uporabljajo za preprečevanje okužb pri teh operacijah. V prihodnosti bodo morda lahko zdravniki na podlagi informacij o našem mikrobiomu izbrali ustreznejša protimikrobna zdravila. Toda opraviti bo treba še več raziskav o tem, kako pojasniti te informacije. Hkrati bo treba preučiti, ali bi tak pristop res vodil k boljšim rezultatom zdravljenja.
Današnje smernice za prakso, razvoj komercialnih izdelkov, bolnišnični protokoli in akreditacija v zvezi s preprečevanjem okužb so pogosto osredotočeni na sterilnost fizičnega okolja. Dejstvo, da večine okužb ne povzročijo bolnišnični mikrobi, je verjetno dokaz o učinkovitosti teh protokolov. Toda Long in Bryson-Cahnova sta prepričana, da bi bila uporaba na bolnike osredotočenih in individualiziranih pristopov k preprečevanju okužb kljub temu zelo koristna tako za bolnišnice kot za bolnike.
