Zoran Mijatović
Čeprav je atletika v zadnjem času zaradi pomanjkanja res pravih zvezd, tako v globalnem kot v slovenskem prostoru, nekoliko izgubila zanimanje širše javnosti, v Ljubljani obstaja mladenič, ki so ga še pred zaključkom osnovne šole zaznali radarji športnih zanesenjakov. Kako tudi ne: ko je v začetku poletja šele 15-letni Sandro Jeršin Tomassini v višino preskočil 220 centimetrov, je to pomenilo neuradni svetovni rekord med atleti, mlajšimi od 16 let. Mednarodna atletska zveza IAAF uradne statistike sicer ne vodi. Dejstvo pa je, da bi s takim dosežkom tudi ob tri leta starejši konkurenci na zadnjih petih svetovnih prvenstvih osvojil štiri zlate medalje in eno srebrno.
Ja, to je skakalec, kakršnega Slovenija še ni imela. Skakalec, ki je, sodeč po razvoju, bližje svetovnemu rekorderju, Kubancu Javierju Sotomayorju (2,45 metra), kot slovenskemu rekorderju Rožletu Prezlju (2,32 metra). Prvi je namreč prav v Tomassinijevih letih izjemno napredoval in pri 16 letih dosegel 2,33 metra, drugi je Tomassinijev rekord preskočil šele, ko je bil star 21 let. Tomassinijevi dosežki res niso hec.
O obljubljenih deželi in stadionu
Čeprav ob 187 centimetrih nima ekstremne višine, je že zelo zgodaj postalo jasno, da je prerasel slovensko okolje. Rivalov nima daleč naokrog, tudi te tekmece, ki jih ima, ne "špara". Saj ne, da bi jih s svojo dominanco želel ponižati, a dejstvo je, da mora tekmovati predvsem sam s sabo, če želi postati uspešen atlet: "Na vsaki tekmi, če so pogoji v redu, skušam skakati na polno, kolikor le morem. Le če sem na kakšni manj pomembni tekmi, bliža pa se pomembnejša, malce taktiziram in ne grem na vso moč."
Pradedek je bil Italijan
Ne rekord, šola spreminja življenje
A, Mariborčani, ne veselite se preveč. Če Ameriki ne bo uspelo ukrasti takšnega talenta, ga tudi štajerski prestolnici ne bo. In ni dvakrat za reči, da o čem podobnem ne razmišljajo Italijani. "Zadnje čase so njihovi mediji kar poizvedovali o Sandru," prizna Šparovec. Jeršin Tomassini ve, zakaj: "Verjetno zato, ker je moj priimek italijanski. Korenine imam v Italiji, moj pradedek je bil namreč Italijan."
Toda razen večjega medijskega zanimanja zanj mladenič ne opaža, da bi mu neuradni svetovni rekord za njegovo starost kaj bistveno spremenil življenje. Bolj mu je to storila življenjska situacija - prehod iz osnovne šole v srednjo: "Imam nove sošolce, učitelje ... Na to se še vedno navajam." In marsikateri vrstnik je že takoj vedel, kdo je Sandro. "Kdor ni, pa še bo," samozavestno doda mladenič, ki šole kljub velikemu atletskemu potencialu ne bo zanemaril, trdi.
V vsakem centimetru ure garanja
Tomassinijevi dosežki niso ostali neopaženi tudi pri Rožletu Prezlju, ki je še vedno tesno vpet v skok v višino. Ob tem, da opravlja vlogo varuha športnikovih pravic, namreč trenira tudi nadobudno skakalko Pio Apostolovski. "Vsak rekord je obsojen na to, da ga bo nekdo porušil. Tudi moj. Sandru želim in privoščim, da ga podre, saj bo to le dobra promocija za slovensko atletiko. So pa v vsakem dodatnem centimetru ure in ure trdega dela," se aktualni rekorder ne boji mladega izzivalca. "Je pa zelo nehvaležno, tudi za Sandra, zdaj napovedovati njegovo športno pot. Kariero lahko ogrožajo poškodbe in bolezni, vedno je treba imeti tudi kanček sreče. Najstniška leta so zelo občutljiva. Najpomembneje je, da ohrani motivacijo."
Uspešna kariera? Ni nujno
Od kod sploh izhajata njegov talent in odriv, še zdaj ni jasno. Geni? "To je zdaj stvar debate med očetom in mamo," se pošali sin nekdanje ritmične gimnastičarke in očeta, "ki je bil zelo eksploziven in hiter, ni pa treniral atletike".
Kot pravi Jeršin Tomassini, je sam rad skakal že od malega, a na koš je žogo prvič zabil šele letos: "Navajen sem sprintaric, zato se v supergah ne morem tako zelo odriniti. Niso dovolj trde, zvijajo se, zato se ne da. Preveč energije gre v nič. Pa tudi ne poskušam, da se ne bi kje na asfaltu slučajno poškodoval."
A tudi na skok s sprintaricami se je dolgo navajal: "Ko sem v šestem razredu, torej pred dobrimi tremi leti, dobil prve, sem celo leto skakal še okrog 160 centimetrov. A krivo je bilo, da nisem obvladal tehnike. Ko sem jo začel odkrivati, so šli rezultati, vzporedno tudi z mojo rastjo, vedno višje."
In tako je nadobudni športnik še v rosnih letih postal peti najuspešnejši slovenski skakalec v višino doslej. Rekorder je Rožle Prezelj (2,32 metra) pred Sašom Apostolovskim (2,30 metra), Dejanom Miloševićem (2,26 metra) in Miho Prijonom (2,24 metra).
A projekcij, kam lahko Jeršin Tomassini meri, ko bo članski tekmovalec, se ne da izračunati. "Lahko se poškodujem, lahko se mi vse skupaj kar ustavi brez posebnega razloga ... Tudi to se dogaja," se zaveda fant, ki si želi živeti od atletike. Če ne kot športnik, pa kasneje morda kot trener.
