Vsak Slovenec povprečno na leto zavrže 68 kilogramov hrane, od tega še vedno največ gospodinjstva; trgovci zavržejo menda zgolj dva odstotka, pet odstotkov pa gostinci. Pri zavrženi hrani ne gre zgolj za to, da "gre v nič" kljub trudu, energiji in potrebnim stroškom, zavržena hrana vpliva tudi na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov. Pomisliti moramo tudi na izgubo virov, na zemljo, vodo, energijo in, seveda, tudi na vloženo delo ter ekološki vidik. Razvijanje inovativnih programov in aktivnosti za manj tako imenovanih zavržkov hrane bi lahko bistveno pripomoglo k izboljšanju vseh omenjenih vidikov.
Pred dnevi, na mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, smo lahko spoznali eno od dobrodošlih dobrih praks, ki nastaja v okviru inovativnega koncepta Mini tovarne v okviru socialnega podjetja Allium, ta pa je del skupine Etri. Iz slovenskih pridelkov, ki ne dosegajo več estetskih standardov, v Rodici pri Domžalah nastajajo novi okusni in polnovredni obroki, namenjeni za prodajo, ki so lahko hitro pripravljena jed študentom, zaposlenim, dostavijo pa jih tudi na dom.
Hrane ne mečemo stran.
Pokusili smo jih lahko v Učilni okusov Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto na ljubljanski mestni tržnici. Paradižnikova juha iz slovenskega paradižnika znamke Lušt, obogatena s prosom, kruhovi cmoki, narejeni iz presežka kruha iz Lidlove pekarne, in še nekatere druge jedi iz degustacije nikakor ne zaostajajo za običajno pripravljeno hrano v gostinstvu. Mini tovarna pa tako dokazuje, da so jedi iz presežne hrane prav tako lahko estetske, predvsem pa okusne in polnovredne. Projekt z alternativnimi scenariji s presežki hrane, ki se pojavijo v trgovinah, na kmetijah ali pri manjših pridelovalcih deluje že šest mesecev in iz dneva v dan raste.
Tina Cipot, ki je vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija, je povedala, da je ena od prioritet podjetja tudi aktivno nagovarjanje problematike zavržene hrane, saj želijo slediti smernicam globalne politike EU za zeleni prehod. Hkrati je trajnostna strategija ena od osrednjih načel poslovanja podjetja, saj stalno nadgrajujejo procese, s katerimi skrbijo, da med odpadke zavržejo čim manj prehranskih izdelkov. Hkrati pa se tudi intenzivno ukvarjajo z osveščanjem javnosti in spodbujajo razmislek o pomenu preudarnega ravnanja s hrano.
Lenka Puh iz skupine Etri, ki je skupnost socialnih podjetij, je zbrane spomnila, da je upravljanje s presežki hrane profesionalno in po standardih in da je pokušina rezultat resne zavzetosti vseh, ki jih povezuje Mini tovarna. In da je to lahko le dober začetek nadaljnjim, tudi zahtevnejšim projektom. Mali koraki so tisti, ki vodijo v spreminjanje navad, in skrb za hrano, čeprav morda ne po "popolno", je lahko dober začetek.
Mini tovarna, ki je pričela delovati aprila letos, si je zadala cilj, da uresničuje nove scenarije v verigi s preskrbo s hrano, spodbuja nove procese v predelavi in pridelavi hrane in ustvarja novo vrednost hrani, ki verjetno nikoli ne bi prišla na prodajne police. S tem ustvarjajo nova delovna mesta, zagotavljajo socialno varnost in poskrbijo za opolnomočenje ljudi in njihovo vključenost v družbo. Rezultat njihovega dela so raznoliki izdelki od zavitkov, sendvičev, juh, solat, pit do marmelad, čaja in kremastega sladoleda iz čičerike. Slednjega nam je predstavil Taj Clar, mladi poslovnež, ki sladoled Chika pripravlja brez vsakršnega odpadka, saj sestavine, ki jih ne uporabi popolnoma, namenijo naprej za zdrave solate, falafle in podobne izdelke iz čičerike. Ob tem pa je sladoled, ki po okusu nikakor ne zaostaja za običajnimi ledenimi sladicami, pakiran v embalažo iz naravnih materialov.