Po silvestrovem: Brez razvrata ni pokore

Kdorkoli in kakorkoli je že slavnostno, družabno in razigrano vstopil v že tretje covidno novo leto, je to - sploh če je vzoren ter do sebe, drugih in družbe odgovoren državljan - gotovo storil mehurčkasto. V več pogledih. Veselejši se nanašajo na razposajene mehurčke v kozarcih s penečim se vinom. Tisti manj veseli pa na strokovne epidemiološke in še bolj politikantsko oblastne, vsekakor pa marsikdaj dokaj arbitrarno določene omejitve ali že kar prepovedi druženja med člani različnih gospodinjstev oziroma mehurčkov v pomenu socialnih celic sicer sobivajočih osebkov in njih ločevanje od pripadnikov drugih socialnih celic sicer sobivajočih osebkov.

Medtem ko vinskih peninskih mehurčkov ogljikovega dioksida načeloma ne štejemo (oziroma je tem bolje, čim več jih je), je smelo biti na zasebnih druženjih v domačem okolju tokrat navzočih največ deset oseb iz največ treh socialnih mehurčkov hkrati. V gostinskih lokalih, ki so jim na silvestrski večer tik pred zdajci sicer le dovolili imeti odprto tudi čez sicer predpisano 22. uro, ta omejitev bržkone ni mogla veljati, so pa zato številne druge. Pa zapovedi takisto. Pa tudi časa in vsaj srednjeročne gotovosti za pripravo običajnih silvestrovanj gostinci tokrat niso imeli, torej so lahko bila slavja v njihovi režiji v najboljšem primeru zgolj približna.

Vzorno? Ne, hvala!

No, morda se je kdo tudi znašel - kot je v teh krajih dokaj običajno, če že povsem pošteno in etično ni - in omejitve tako ali drugače zaobšel ter priredil tisto pravo silvestrsko zabavo, kot smo jih bili vajeni nekoč. Ali pa si je - o, groza - pripravil celo zabavo na prostem, kar je po novem oziroma po trenutni oblastni doktrini celo neskončno bolj bogokletno od zabavanja in druženja v zaprtih prostorih. A o tem potem, ko in če se bo razvedelo - najbrž kar na straneh kakih črnih kronik. Kot da krivi so zločina, ker jih ljubijo ... (sproščene družabne zabave namreč) - če parafraziramo Bilečanko, staro domoljubno pesem z revolucionarnim nabojem.

Morda si je kdo v globoki ilegali - daleč od oči varuhov javnega reda, discipline in proticovidnih ukrepov ter njihovih beležnic za zapisovanje in izrekanje denarnih pa še kakih kazni za prekrške ter pisanje kazenskih prijav protizakonitih početij - privoščil kako bolj razigrano, razuzdano, v trenutni situaciji že kar razvratno proslavljanje. Torej približno tako, kot smo jih bili tudi vzorni, bogaboječi in vse "reglce" vsaj za silo spoštujoči državljani vajeni pred pandemijo aktualne kuge ali pa celo še bolj nebrzdano. A taki so bržkone ostali v krepki manjšini. Večinci smo bili menda precej bolj pridni.

Kako in v kolikšni meri, pa bomo izvedeli kmalu. Če se bo v kakem tednu izkazalo, da se bo število pozitivnih testov na okužbo z novim koronavirusom zmanjšalo ali bo ostalo približno enako, bo to jasen in nedvoumen dokaz, da so bili oblastni ukrepi za reguliranje (notorično destruktivni in nasploh antisocialni nestrpneži bi sicer rekli zatiranje) tradicionalnih novoletnih družabnosti primerni, premišljeni, učinkoviti, sorazmerni, uravnoteženi in konsistentni. Da je za izboljševanje ali vsaj ohranjanje stabilne epidemiološke situacije torej zaslužna izključno modra in pravična oblast. Če se bo število okuženih (ne glede na novo različico virusa) bistveno povečalo, pa bo seveda krivo ljudstvo, ker ni v zadostnem deležu in dovolj dosledno upoštevalo oblastnih dekretov. Pa bi jih lahko in bi jih moralo!

Torej si bolj za hec kot zares ter s kancem (časom in krajem primernega, torej dokaj črnega) humorja in ironije privoščimo malce (zarotniške) teorije, ki sicer nima kaj prida stičnih točk z vsakdanjo prakso, a ni zaradi tega nič manj ilustrativna. Za nazaj, kakopak - ker kar je minulo, se pač lažje sprejme skozi prizmo neobvezujoče dobrohotnosti. Kako je torej potekalo silvestrovanje vzornih in predpise spoštujočih državljanov? Če verjamete: natanko tako, kot so to počeli vladavci, ki morajo biti in tudi so nesporen svetel vzor vsem vladanim (če jim slučajno izjemne situacije ne narekujejo in prav zanje spisane ali naknadno izumljene in obrazložene izjeme v za vse druge splošno veljavnih pravilih ne dovoljujejo drugače)!

Za začetek z aperitivčkom in morebitnim prigrizkom dobrodošlice, kot je bilo včasih v navadi? Nikakor! Namesto slastnega grižljajčka in šilca žlahtne tekočine dol po grlu testirna paličica globoko noter v obe nosnici pa v epruvetko, uporaba hitrega testa (pa ne tistega pomanjkljivo zanesljivega, ki jih je država - kakopak brez kančka klientelizma, nepotizma in brez vsakršnih sledi kakršnihkoli koruptivnih rabot - kupila od nekih sumljivih novodobnih podjetnikov s pravimi strankarskimi zvezami) dosledno po navodilih; 15 minut čakanja zunaj na mrazu pod masko, da se pokaže rezultat. In le, če je ta negativen, z masko in sveže razkuženimi rokami noter, na družabni dogodek.

Tam pa nič rokovanja, trepljanja, objemanja, kaj šele poljubljanja in čestitanja - ne ob prihodu in odhodu ne ob polnočnem nazdravljanju niti kadarkoli vmes! Maska ves čas pravilno nameščena na obrazu - razen neposredno med uživanjem pri mizi postrežene hrane in pijače. Nobenih samopostrežnih bifejev, kjer bi utegnilo prihajati do bližnjih srečanj ali celo dotikov med udeleženci. Pa dosledno sedenje za mizo le z dovolj veliko varnostno razdaljo. Nič presedanja in nenujnega vstajanja (morda le izjemoma, na primer zaradi opravljanja fizioloških potreb). Nobenih zaupnih pogovorov od blizu, niti pod masko ne. Nič glasbe, kaj šele plesa. Nič neposrednega medčloveškega izmenjevanja daril in podobnih sicer povsem običajnih pozornosti, vljudnosti ... Skratka: nič!

Smo se pač znašli ...

No, za to pa se res ne izplača zapuščati svojih štirih sten. To si je lahko v enako turobnem vzdušju privoščil kar vsak zase, v odlični samoti oziroma bleščeči (samo)izolaciji. In se sredi nje tolažil na primer z virtualnim druženjem, elektronskimi mediji, s hrano in utapljanjem zagrenjenosti v pijači pa še s čim manj legalnim ali/in bolj nemoralnim ... Ali pa si je kar doma, v najožjem družinskem krogu, pripravil malce bolj slavnostno večerjico, jo popestril z običajnimi rituali prehoda v novo leto in se imel - skrit pred pogledi, inšpekcijskimi pregledi ter neizpostavljen vsakršnim namigovanjem in obrekovanjem - pač fajn. Kot se je kar velik del populacije vsako leto znova imel že pred epidemijo covida-19.

V tukajšnjih krajih in po tukajšnjih običajih besedna zveza imeti se fajn sicer praviloma pomeni nadstandardno kvaliteto, a tudi presežno kvantiteto zaužitih dobrot v trdnem, tekočem pa še kakem agregatnem stanju. Taka nezmernost pa utegne organizem fizično in tudi psihično preobremeniti. Zato je nujno, da ga lepo počasi in postopoma razbremenimo ter dovolj izdatno poskrbimo za umirjen počitek in ustrezno regeneracijo. To pa seveda ne gre prav na hitro. Zato je še kako modro, da je 2. januar pri nas dela prost dan, četudi ni ne državni ne verski praznik. No, letos je tako ali tako nedelja in se to ne pozna. A dosedanje izkušnje so več kot jasno pokazale in dokazale, da se ohranitev te posebnosti gospodarstvu kaj prida ne pozna v negativnem smislu, kot se mu tudi nekaj časa trajajoča ukinitev (kdo je že bil na oblasti, ko so jo sprejeli?) ni poznala v pozitivnem smislu.

Dodaten dan za rehabilitacijo po prehransko, pivsko in še kako razvratnem veselem decembru s silvestrskim vrhuncem pa še zdaleč ni dovolj. Pokora, s katero spravimo telo nazaj v ravnovesje, bi morala trajati precej dlje. A hkrati ne bi smela biti preveč mučna in radikalna, da nam ne povzroči več škode kot koristi. Zatorej zgolj priporočilo, da poskusimo kar nekaj časa po silvestrski noči uživati zmernejše količine lažje hrane in piti čim več tekočine, a čim manj alkoholnih pijač. Pa se seveda čim več in čim bolj redno dovolj intenzivno gibati na svežem zraku. Kakopak dovolj daleč od množice (torej tam in tako, da nam ni treba dihati skozi masko). A ti nasveti veljajo tudi nasploh, v vseh časih in za vse ljudi, ne pa le za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje psihofizične kondicije najhujših prazničnih grešnikov ...