Poletje se poslavlja tudi v kuhinji: Uživajmo v darovih narave

Še malo in poletje se bo koledarsko prevesilo v zgodnjo jesen. Kar pomeni, da bomo začeli spreminjati prehranjevalne navade. Namesto osvežilnih, lahkotnih poletnih jedi, za pripravo katerih ne potrebujemo veliko časa, se bomo kmalu ozirali po krepkejši hrani, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je ta težka, izdatna in kalorična. Zima bo pravšnja za takšno hrano, seveda brez pretiravanja. Zadnje poletne dni in prve septembrske še vedno velja kar najbolj izrabiti vse, kar narava še ponuja sezonskega. Svežega sadja in zelenjave je v izobilju, čas je pravšnji za pripravo ozimnice, a tudi za lahkotno in zdravo prehrano.

Nihče ni prikrajšan

Vsak se sam odloči, kako se bo prehranjeval, a nekaj pravil vendarle velja upoštevati. Stroka še vedno opozarja, da ni najbolj modro iz prehrane izločiti katerokoli živilo, le pri količini je treba biti previden. A kljub temu je veliko tistih, ki so iz različnih razlogov iz prehrane črtali meso. Nekateri tudi ribe in ni malo takih, ki so se odrekli še jajcem in mlečnim izdelkom. A nismo tu, da sodimo o tem, vsak naj ravna po svoje in vsak recept se da prirediti tudi za potrebe vegetarijancev in veganov. Pač uporabijo razne nadomestke.

A tudi med tistimi, ki ne morejo brez mesa, jih je vse več, ki se občasno, recimo dvakrat na teden, odrečejo mesu. In se zavoljo tega ne čutijo prikrajšane. Zakaj bi se? Stročnice, žitarice, zelenjava, testenine in še kaj ter številne kombinacije, ki jih te sestavine omogočajo, so zelo dobrodošla ne le sprememba, ampak redna dopolnitev prehrani mesojedcev. Zlasti kombinacije mesa in zelenjave so priporočljive, prav tako kombinacija testenin, riža ali krompirja z zelenjavo. Izogibajmo se torej priljubljeni navadi, da ob mesu postrežemo ogljikove hidrate, namesto tega dodajmo zelenjavo. Siti bomo prav tako, ne bo pa občutka utrujenosti, zaradi katerega bi se po izdatnem kosilu najraje s stola zvrnili kar na kavč.

Naj bo dobro in zdravo

Ko se odločamo o spremembi prehranjevalnih navad z željo, da nam primerna hrana postane vsakdanja navada, se, če sami nimamo kakšnih posebnih zahtev, ozrimo pa tako imenovani mediteranski shemi. Priznana je kot eden najbolj zdravih načinov prehranjevanja na dolgi rok. Kar je seveda cilj vsakega med nami, ki želi dobro in zdravo jesti, pri tem pa upoštevati potrebe lastnega organizma in tudi navad. Kajti samo uravnotežena prehrana, prilagojena okusu, potrebam in navadam posameznika, je zdrava in dolgoročno prijazna zdravju. S tem se tudi izognemo dietam, ki jih kar mrgoli, a je njihov učinek le kratkoročen. Ko nismo več na dieti, se najprej vrnejo kilogrami, sledijo pa še kakšne druge nevšečnosti, ki smo se jih z dietno prehrano znebili.

Zato je poletni in zgodnjejesenski čas morda pravi, da si pridobimo nekaj zdravih navad. Da na svoj jedilnik uvrstimo več rib in zelenjave, stročnic in žitaric, mlečnih izdelkov. Pripravimo si krožnik z ribo in zelenjavo. Katerokoli ribo izberemo, ne bomo zgrešili, a če izberemo plavo ribo, bomo za zdravje storili še nekoliko več kot z belo. Pečena riba in ob njej na hitro popečena zelenjava, lahko pa tudi na tanke rezine narezana sveža, bo popoln obrok v vsakem letnem času. Da na ribe navadimo tudi otroke, včasih izberemo filete, da se najmlajši člani družine ne ubadajo z odstranjevanjem ribjih koščic. Tak obrok ne le da je zdrav, je tudi hitro pripravljen, sestavine pa vedno pri roki. Sploh če poskrbimo, da imamo v zamrzovalniku vedno nekaj rib.

Tudi perutnina in teletina sta primerni za lahkotne obroke, v družbi z zelenjavo ali ajdovo kašo na primer bosta prav okusen obrok, ne pozabimo seveda na sveža zelišča, ki jih lahko dodamo, da je hrana še bolj okusna.

Zelišča, pinjole, rozine

A v teh dneh naj bo v ospredju zelenjava. Bučke, jajčevci, por, koleraba, cvetača, grah, stročji fižol, vse mogoče barve solat, brokoli, kumare, špinača, sočen in okusen paradižnik, mlado zelje, paprika, brstični ohrovt, zelena in korenček kar kličejo, da si jih privoščimo. Kombinirajmo barve in okuse. Rdeče-zeleno-bela kombinacija (korenje, brokoli, cvetača) je lepa že na pogled, kaj šele po okusu - blanširana zelenjava, prelita z limoninim sokom, zmešanim z malo gorčice in oljem ter z dodatkom sesekljani zelišč, je popolna solata, ki je s kosom črnega kruha lahko samostojen poznopopoldanski obrok.

Rezine buč ali jajčevcev lahko na hitro opečemo, toliko, da se zmehčajo, jih premažemo z malo olivnega olja, posujemo z zdrobljenim svežim sirom ali parmezanom in naredimo zvitke. Na pečene rezine lahko damo tudi rezino pršuta ali kuhane šunke in potem nadaljujemo s sirom, v zvitek zapičimo zobotrebec in nanj dodamo olivo ali češnjev paradižnik.

Svežo papriko prerežemo na pol in jo nadevamo z mešanico kisle smetane in skute, obogatene z zelišči in poljubnimi začimbami (dimljena mleta paprika na primer, česen, zeliščna sol), na isti način lahko napolnimo tudi izdolbene paradižnike. Ali svežo kumaro, ki jo izdolbemo tako, da odstranimo semenje.

Mesu, sploh belemu, lahko dodamo na hitro prepraženo mlado špinačo, okus pa dopolnimo s praženimi pinjolami in dodamo še malo rozin. Pražene pinjole lahko dodamo tudi različnim solatam, prispevale bodo prav prijeten, nekoliko oreškast okus. Še rezina hruške, nekaj koščkov gorgonzole in užitek bo še večji.

Če pripravljamo sveže poletne solate, a nam je samo zelenjava premalo, lahko dodamo bresaolo - goveji pršut, popečene trakce perutnine ali govejega fileja, tudi hrustljavo zapečeni kosi ribe ali lignjev in sip bodo pravšnji dodatek.

Pozno poletje je čas obilja vsega, kar lahko koristi našemu organizmu. Če nimamo svojega vrta, se sprehodimo do najbližje tržnice, ideje, kaj pripraviti za kosilo, se bodo ob pogledu na stojnice utrnile same. Morda bo pogovor z branjevkami navrgel še kakšno zamisel, kako plodove narave pripraviti in shraniti za zimo, ko bomo imeli na voljo le zelenjavo iz rastlinjakov, uvoženo kdo ve od kod. Ki seveda ni niti približno tako okusna kot tista, ki se na našem krožniku znajde z bližnjih njiv in našega vrta.