Pošast iz mrtvašnice: 12 let je spolno zlorabljal trupla žensk

Policistom, ki so decembra 2020 potrkali na vrata hiše Davida Fullerja v angleškem mestu Heathfield v vzhodnem delu angleškega Sussexa, se niti sanjalo ni, kaj vse bodo še odkrili, potem ko so takrat 66-letnega Fullerja prišli aretirat zaradi suma umora dveh mladih žensk leta 1987. Zasluga za to, da so morilca Wendy Knell in Caroline Pierce, v času umora starih 25 in 20 let, sploh odkrili, gre naprednim tehnikam preiskovanja vzorcev DNK. Forenzikom je namreč sled na enem od trupel - obe žrtvi je Fuller med njunim umiranjem posilil - in majhen vzorec krvi uspelo analizirati šele z najmodernejšimi postopki, tako da je policiji po 24 letih končno uspelo odkriti morilca deklet.

A pravo presenečenje je sledilo po preiskavi hiše, v kateri je živel Fuller, sicer oče štirih otrok, s svojo tretjo soprogo. V kletnih prostorih, ob garderobi, so namreč v posebnem skrivališču odkrili številne računalniške diske in diskete, na njih pa perverzne in srhljive posnetke. Na večini so bili posnetki iz mrtvašnic dveh bolnišnic v bližjih mestih. Fuller se je namreč snemal, ko je skrunil trupla žensk oziroma z njimi spolno občeval. Najstarejša žrtev je bila stara sto let, najmlajša komaj devet, so ugotovili preiskovalci. In tudi to še ni bilo vse.

Pošast iz mrtvašnice

Policisti so odkrili še številne video posnetke in diske s posnetki spolnih zlorab in posilstev otrok. Našteli so skupno okoli štiri milijone fotografij in posnetkov, ki jih je prenesel s spleta. A šokirani niso bili le policisti, temveč vsi, ki so Davida Fullerja poznali. Na videz je bil miren in prijazen moški, ljubitelj in opazovalec ptic, navdušen kolesar in fotograf. Le nekateri sosednje so menili, da je čudak, saj ni dvigoval rolet na oknih svoje hiše, komajda je pozdravil, ko so se srečali na ulici. Delal je kot vzdrževalec električnih naprav v dveh bolnišnicah v Tunbridge Wellsu in prav to delo mu je omogočalo dostop do mrtvašnic. Izkaznica vzdrževalca mu je namreč omogočala odpiranje vseh vrat v obeh bolnišnicah in tako je lahko nemoteno, v času, ko mu je to najbolj ustrezalo, zadovoljeval svoj nagon. Zaradi tega se ga je kasneje prijel vzdevek pošast iz mrtvašnice.

Na sojenju je bilo videti številne posnetke o Fullerjevem početju. Čeprav je policiji kmalu potem, ko so mu predočili dokaze o vpletenosti v umor Knellove in Pierceove​ ter kasneje tudi o nekrofiliji, priznal, da je moril prav on, so na sodišču izvedli številne dokaze. Posnetki njegovega občevanja s trupli so bili opremljeni s številnimi podatki, tudi s fotografijami umrlih.

"Niso varne niti, ko so mrtve"

Izkazalo se je, da je podatke o žrtvah iskal tudi po spletu oziroma na družbenih omrežjih, tako da je bila njegova zbirka posnetkov s podatki podobna dobro urejeni knjižnici. Kar samo še povečuje ostudnost njegovih dejanj. Prikazani posnetki so v sodni dvorani izzvali veliko nelagodja, pri svojcih žrtev pa tudi veliko prizadetost, še posebno pri starših devetletne deklice, katere truplo je Fuller prav tako zlorabil. Mati deklice je v solzah izjavila, da se počuti, kot da je njenega otroka nekdo posilil, hči ene od žrtev pa, da ženske niso več varne pred posilstvi niti, ko so mrtve.

Mnogi družinski člani so dejali, da je spoznanje, kaj se je zgodilo njihovim umrlim svojcem, pri njih za vselej pustilo težke psihične posledice, da so njihova življenja skorajda uničena oziroma da si bodo težko opomogli zaradi spoznanja, kaj je Fuller počel z njihovimi bližnjimi. Vdovec ženske, katere truplo je Fuller oskrunil, mu je na sodišču rekel, da naj vsak dan v zaporu razmišlja o svojih dejanjih in da je lahko srečen, da z njim ne bo delil zaporniške celice.

Dvanajst let groze

Na sojenju je tožilec povedal, da so potrdili 102 skrunitvi trupel, 82 žrtev so identificirali, 20 jih do konca sojenja še niso bili prepoznali (kazen je bila izrečena 22. decembra letos). V času, ko je Fuller izvajal svoja ostudna dejanja, varnostne kamere v mrtvašnicah niso delovale. Zakaj ne in ali je morda Fuller sam poskrbel za to, niso ugotovili, so pa se mestne oblasti odločile, da bodo podrobno preiskali vse okoliščine glede nadzora v bolnišnicah, še posebno v mrtvašnicah, ki so kar dvanajst let omogočale Fullerjevo početje, ne da bi kdo kaj posumil. Svojci žrtev so v tem primeru zahtevali vpogled v potek preiskave in njene rezultate oziroma aktivno sodelovanje, z željo, da se ugotovijo vse okoliščine in preprečijo takšna dejanja v prihodnje.

Vsaj delno zadoščenje zaradi umora svojih hčera pa sta doživeli družini Knell in Pierce. Skoraj 34 let sta družini umorjenih deklet živeli s spoznanjem, da storilec ni kaznovan za umor dveh mladenk na pragu življenja. A napredek znanosti je naposled prispeval tudi k odkritju zločinca, ki se je znesel nad nedolžnima žrtvama. David Fuller je naposled dočakal kazen, čeprav je bil 34 let prepričan, da se je izognil roki pravice za umora, ki ju je zagrešil leta 1987. Wendy Knell je umoril 23. junija, Caroline Pierce pa 24 novembra.

Sredi decembra se je v Maidstonu končalo sojenje Fullerju za oba umora in skrunitev trupel. Obsojen je bil na dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve oziroma predčasnega odpusta s prestajanja kazni, kar pomeni, da bo umrl v zaporu, je ob koncu izreka sodbe poudarila sodnica.

Ameriški primer

Medtem ko je Fuller kot nekrofil najhujši tovrstni primer v Veliki Britaniji, poznajo podobno množično spolno zlorabo trupel tudi v ZDA. V Ohiu je namreč pomočnik v mrtvašnici v okrožju Hamilton, Kenneth Douglas, prav tako zlorabljal trupla. Odkrili so ga leta 2008, ko so njegov DNK povezali z DNK, pridobljen iz sperme, ki so jo odkrili v telesu leta 1991 umorjene Karen Range. DNK se namreč ni ujemal z DNK morilca Davida Steffena. Ta je priznal umor, ne pa posilstva, za kar so ga tudi obtožili, saj so v telesu umorjene našli sledi sperme. Tako je trajalo 26 let, da se je naposled izkazalo, da DNK v telesu umorjene pripada obdukcijskemu pomočniku in kasneje tudi, kako se je njegova sperma znašla v telesu umorjene 19-letnice. Njegov DNK so namreč pridobili leta 2008, ko je bil takrat 55-letni Douglas na pogojnem izhodu iz zapora.

Potem ko so ga povezali z zlorabo trupla Rangeeve, je sledilo sojenje in obsojen je bil na 18 mesecev zapora. Zatem pa so odkrili še dva primera nekrofilije, ki ju je zagrešil; ena izmed žrtev je bila 26 let stara ženska v šestem mesecu nosečnosti, ki so jo zadavili. Douglas je povedal, da je bilo zlorab trupel v obdobju od 1976 do 1992 še veliko več, okoli sto, a le na treh so našli sledi njegovega DNK in leta 2012 je bil obsojen na tri leta zapora za vsako od zlorab.

Douglas je preiskovalcem povedal, da je trupla zlorabljal, kadar je v službo prišel pod vplivom drog ali alkohola. "Slekel sem se in legel na trupla, to je bilo vse. Če se ne bi drogiral in ne bi pil, se to ne bi dogajalo," je zatrjeval. Njegova žena je med preiskavo s prstom pokazala na vodstvo bolnišnice, v kateri je Douglas delal, in povedala, da je njegovega predpostavljenega opozorila, da njen mož iz službe prihaja "z vonjem po seksu in alkoholu". A je vodstvo, namesto da bi ukrepalo, zatisnilo oči, je dodala in navedla odgovor moževega šefa: "Kar se zgodi na območju bolnišnice, je stvar bolnišnice."